Upravo je završen časopis "Slovenski čebelar" za jun.
Evo i sadržaja broja:
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Prof. dr. Janko Božič: Ali je parazitska osica Torymus sinensis rešitev za zadostno zmanjšanje populacije kostanjeve šiškarice?
Vlado Auguštin: Oskrba rojev
Nataša Lilek: Pomen cvetnega prahu in smukanje
Dr. Borut Gosar: Recept za pripravo smrekovih in borovih vršičkov z medom
Norbert Jedlovčnik: Azijski sršen na pohodu po Evropi
Franc Šivic: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Zoran Kmetič: Narejanje družin z rojevimi matičniki
SONARAVNO ČEBELARJENJE
Vlado Auguštin: 3. svetovni simpozij o ekološkem čebelarstvu
DELO ČEBELARJA
Andreja Smrdelj: Junija so panji prepolni čebel
Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Slaba sezona ogroža pristnost medu
ZDRAVJE ČEBEL
Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za junij – »vampirske« varoje že na pohodu
Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Preiskava medu na spore hude gnilobe čebelje zalege
ČEBELJE PAŠE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
V SPOMIN
IZ VSEBINE
PROF. DR. JANKO BOŽIČ: ALI JE PARAZITSKA OSICA TORYMUS SINENSIS REŠITEV ZA ZADOSTNO ZMANJŠANJE POPULACIJE KOSTANJEVE ŠIŠKARICE?
Zaradi osebnega opažanja množičnega napada kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus v Krškem hribovju sem se tudi sam zakopal v vire o biološkem obladovanju tega škodljivca. V svetu, tudi v sosednji Italiji in Hrvaški, so proti njemu uspešno uporabili parazitsko osico Torymus sinensis. Kot dobro možnost za biološko obladovanje šiškarice jo navajata tudi Kos in Trdan (2010). Glede na to, da so parazitsko osico že naselili v sosednji Italiji, po mojem mnenju ni nikakršne možnosti, da bi tej osici preprečili pot vsaj v naše Primorje. Naravna pot bo sicer trajala nekaj let več, kot če bi jo takoj umetno naselili. V Evropi za zdaj niso opazili negativnih posledic vnosa T. sinensis, kljub temu pa so bili pred leti podani utemeljeni zadržki glede širitve te osice v Srednjo Evropo (EFSA, 2010) …
VLADO AUGUŠTIN: OSKRBA ROJEV
Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drugi del pa ga zapusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Preostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj. To je predvsem pomembno, ker s seboj ne prinese morebitnih bolezni, katerih povzročitelji imajo zatočišče v starem satju. Ko zapusti staro družino v panju, se delno otrese tudi varoj in zgradi novo satje …
NATAŠA LILEK: POMEN CVETNEGA PRAHU IN SMUKANJE
Poleg medičine in mane čebele v naravi nabirajo tudi cvetni prah. Cvetni prah ali pelod je pri vsaki posamezni cvetoči rastlinski vrsti drugačen, zato pravimo, da je nekakšen prstni odtis vsake rastline. Cvetovi rastlin vsebujejo različno število zrnc cvetnega prahu. Tako kot so različne rastline, so različna tudi zrnca cvetnega prahu. Razlikujejo se po obliki, barvi in velikosti. Ko čebela sede na cvet, se cvetni prah oprime dlačic na čebeljem telesu. Čebele se med letenjem očistijo tako, da zrnca peloda med seboj zlepijo s slino, z nektarjem ali medom iz mednega želodčka ter ga s tem hkrati obogatijo s svojimi encimi, nato pa ga shranijo v posebne koške za prenašanje cvetnega prahu na njihovih zadnjih nožicah. S prenašanjem cvetnega prahu med rastlinami čebele skrbijo tudi za opraševanje rastlin …
DR. BORUT GOSAR: RECEPT ZA PRIPRAVO SMREKOVIH IN BOROVIH VRŠIČKOV Z MEDOM
Izvlečke iz smrekovih in borovih vršičkov so že od nekdaj uporabljali za lajšanje kašlja in bolečin v žrelu. Iz njih je mogoče po različnih recepturah pripraviti različne sirupe. Vsem dobro znan recept je priprava smrekovih vršičkov na sladkorni osnovi, tako da v kozarec za vlaganje nalagamo več plasti vršičkov in sladkorja ter vsebino za nekaj tednov postavimo na sonce. Zaradi svoje visoke higroskopičnosti in osmoze sladkor iz vršičkov izloči vodo skupaj z njihovimi blagodejnimi učinkovinami (eterična olja, smole, antioksidante in vitamine), zato se vsebina iz trdnega stanja spremeni v tekočo oz. v sirup …
NORBERT JEDLOVČNIK: AZIJSKI SRŠEN NA POHODU PO EVROPI
Dr. Alberto dal Moro je v avstrijski reviji Bienenaktuellporočal o novi invazivni vrsti – azijskem sršenu (Vespa velutina nigrithorax), ki je nevaren za čebele. (O tem škodljivcu smo v preteklosti že pisali tudi v SČ, op. ur.). V Evropi so ga prvič odkrili v zabojniku z vazami iz terakote. Vanje so se zazimile matice sršena. To se je zgodilo leta 2004 v Lot et Garonne v jugozahodnem delu Francije …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
ITALIJA – Na vsakoletnem že tradicionalnem simpoziju o čebelarstvu, ki ga v severnoitalijanskem mestu Pordenone v okviru velike razstave cvetja organizira lokalni čebelarski konzorcij, je tokrat eden izmed predavateljev opisal, kako so lani pripravili posebne vrste čebelarski tečaj za začetnike. Udeleženci tečaja so bili arabski begunci, ki so v minulih treh letih pobegnili iz Sirije, da bi se izognili strahotam državljanske vojne, ter se naselili po vsej Italiji; večja skupina tudi v okolici Pordenona …
NEMČIJA – Sedemdesetletni čebelarski mojster Hans Musch iz kraja Ochsenhausen že leta pomaga tako mladim kot odraslim ljudem z astmo, alergijami na cvetni prah ali s slabim imunskim sistemom, da si z dihanjem čebeljega zraka v njegovem čebelnjaku lajšajo svoje težave. Povedal je, da so rezultati najboljši takrat, kadar imajo čebele dobro nektarno, manovo ali pelodno pašo, to je od začetka maja do konca avgusta …
ZORAN KMETIČ: NAREJANJE DRUŽIN Z ROJEVIMI MATIČNIKI
Ker čebelarim z 11-satnimi dvotretjinskimi LR-panji, za te panje velja tudi opisani postopek narejanja družin z rojevimi matičniki velja za te panje. Z nekaj prilagoditvami je postopek primeren tudi za AŽ-sate,vendar se je v tem primeru treba zavedati, da je AŽ-sat precej visok, večina matičnikov pa je v njegovem spodnjem delu, zato je treba stremeti k temu, da matičniku v panju zagotovimo primerne mikroklimatske razmere …
VLADO AUGUŠTIN: 3. SVETOVNI SIMPOZIJ O EKOLOŠKEM ČEBELARSTVU
Pojav varoze v čebeljih družinah konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je čebelarje na neki način »izgnal iz raja«. Ko so spoznali, kaj lahko varoje povzročijo v čebeljih družinah, so začeli mrzlično iskati rešitve. Najprej so bili to sintetični akaricidi, ki smo jih uporabljali za zatiranje varoj in s katerimi to počnemo še dandanes. To so zelo stabilne lipofilne substance, ki se nalagajo v vosku, nekoliko manj pa tudi v medu in drugih čebeljih proizvodih. Poleg problema nevarnih ostankov se pri uporabi sintetičnih akaricidov pojavlja tudi problem odpornosti varoj na ta sredstva …
ANDREJA SMRDELJ: JUNIJA SO PANJI PREPOLNI ČEBEL
Žal je bila letošnja akacijeva paša na Obali in na Goriškem vsaj deset dni prezgodnja. Hladno vreme, burja in dež čebelam na Obali niso dovolili, da bi kar najbolje izrabile ponujeno pašo. Pred našo šolo je tudi lipa vzcvetela že maja, junija pa bo še po vsej Sloveniji. Čebelarji pa upamo, da bo medila izdatneje kot akacija. Na območjih, ki jih je februarja prizadel žled, bo cvetenje gotovo okrnjeno. Skoraj sočasno bo cvetel tudi pravi kostanj, vendar tega na Obali, žal, nimamo veliko. Bo pa zato vse poletje cvetela sivka ter poleg čebel privabljala tudi čmrlje …
MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: SLABA SEZONA OGROŽA PRISTNOST MEDU
Narava tudi letos ni prav nič naklonjena čebelam in čebelarjem. Namesto da bi bilo za nami vsaj eno točenje, so tehtnice vztrajno kazale negativni donos. Čebele v naravi niso našle dovolj hrane niti za svoje potrebe. Krmljenje čebel je bila verjetno nuja po vsej Sloveniji, vendar previdnost pri tem nikakor ni odveč. Čezmerno krmljenje čebel pred morebitno pašo lahko neposredno vpliva na pristnost medu. Čeprav je to odvisno od krme, je v določenih primerih dovolj že vsebnost odstotka predelane sladkorne raztopine v medu in med je označen kot ponaredek. V medu nikakor ne sme biti predelane sladkorne krme za čebele …
MAG. MIRA JENKO ROGELJ, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA JUNIJ – »VAMPIRSKE« VAROJE ŽE NA POHODU
Zaradi tople zime je aktivno zaleganje v čebeljih družinah nenehno in hitro napredovalo. Ob pogostih izletih ob otoplitvah smo zaskrbljeno opazovali povečano dejavnost delavk, saj smo se bali posledic. Sredi cvetočega maja nam vreme vse pogosteje nagaja. Hladna deževna obdobja od druge polovice aprila do sredine maja je spremljal sneg skoraj do nižin. Številni izleti čebel so se zato končali z neuspešno vrnitvijo v njihove panje. Precejšnji deli zalege na obrobju gnezda so zaradi prezgodnje širitve prostora ostali brez ustrezne toplote …
ANITA VRANIČAR NOVAK, DR. VET. MED.: PREISKAVA MEDU NA SPORE HUDE GNILOBE ČEBELJE ZALEGE
Huda gniloba čebelje zalege (HGČZ) je nevarna in trdovratna kužna bolezen zalege. Bolezen povzroča bakterija Paenibacillus larvae, ki v naravi ob neugodnih razmerah za njeno vegetativno obliko ustvarja zelo odporne spore. V okuženih čebeljih družinah povzroča veliko gospodarsko škodo. V Sloveniji je bolezen stalno navzoča in zahteva izvajanje strogih veterinarsko-sanitarnih ukrepov (zatiranje določa zakon) …
Šalje se...