SPOS logo
  • Bulgarian
  • Croatian
  • English
  • French
  • German
  • Hungarian
  • Macedonian
  • Romanian
  • Russian
  • Serbian
  • Slovenian
  • Spanish

SPOS
Savez pčelarskih organizacija Srbije

SPOS Ul. Dr Agostina Neta 30 A, 11070 Novi Beograd [email protected] 011/61-28-071 060/444-0-121 060/444-0-124 060/444-0-287

ZAVRŠEN ČASOPIS „SLOVENSKI ČEBELAR“ ZA JANUAR



Datum objavljivanja vesti:
Broj pregleda: 2.515

Završen je časopis „Slovenski čebelar“ za januar 2015. godine.
Evo sadržaja broja:

UVODNIK

Jožef Smrkolj

IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Doc. dr. Jasna Bertoncelj, doc. dr. Mojca Korošec in Tjaša Štaudohar: Prve analize slovenskega matičnega mlečka

Vlado Auguštin: Lastnosti čebeljega panja

Mag. Primož Hvala: Kako doseči višjo ceno medu?

Franc Šivic: Novice iz sveta

IZ PRAKSE ZA PRAKSO

Marko Borko: Zakaj paženje?

Janez Gregori: Čebelji vosek v mojem čebelarstvu

DELO ČEBELARJA

Mag. Marko Hrastelj: Oskrba čebel v januarju

ČEBELJE PAŠE

Jure Justinek: Ocena pašne sezone 2014

ZDRAVJE ČEBEL

Dr. Maja Smodiš Škerl: Neonikotinoidi usodno vplivajo na prezimitev čebeljih družin

Anita Vranicar Novak, dr. vet. med.: S pozitivno energijo v novo leto!

Milan Meglic: Kdo nas zavaja?

ZGODOVINA ČEBELARSTVA

Prof. dr. Andrej Šalehar: Pravila P. P. Glavarja za čebelarskovrtnarsko šolo na Lanšprežu iz leta 1781 (I. del)

ČEBELARSKI TURIZEM

PREDSTAVITEV ČEBELARJA

OBLETNICE

DOGODKI IN OBVESTILA

OBVESTILA ČZS

MALI OGLASI

V SPOMIN

IZ VSEBINE

DOC. DR. JASNA BERTONCELJ, DOC. DR. MOJCA KOROŠEC IN TJAŠA ŠTAUDOHAR: PRVE ANALIZE SLOVENSKEGA MATIČNEGA MLEČKA

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani smo se leta 2012 v okviru magistrskega dela prvic lotili raziskave slovenskega maticnega mlecka. Ker pri nas doslej ni bila izvedena še nobena raziskava maticnega mlecka, kemijske lastnosti tega pridelka naše kranjske cebele (Apis mellifera carnica) niso znane. Z raziskavo svežih vzorcev maticnega mlecka smo želeli karakterizirati ta cebelji pridelek …

VLADO AUGUŠTIN: LASTNOSTI ČEBELJEGA PANJA

Med starimi ljudstvi so bili po gojenju cebel znani še posebej Slovani. Velikanska prostranstva gozdov, polna medovitih dreves, so omogocala idealne razmere za življenje cebel, katerih pridelke so naši predniki že tedaj uporabljali za sladkanje svojega vsakdana. Cebelarstvo je scasoma postajala dejavnost, s katero so se ukvarjala številna plemena starih Slovanov. Zato smo zdajšnji slovanski narodi, Slovenci pa še posebej, tradicionalno vezani na cebelarstvo, cebele in cebelje pridelke …

MAG. PRIMOŽ HVALA: KAKO DOSEČI VIŠJO CENO MEDU?

V prodaji in poslu je tako kot na drugih življenjskih podrocjih treba imeti cilj. Ce imamo pravilen in motivirajoc cilj, potem bomo našli tudi pot …

FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA

NEMCIJA – Cebelarski inštitut LAVES svari cebelarje pred nevarnostjo, ki jo lahko povzroca uporaba na novo registriranega sredstva za zatiranje varoj, imenovanega MAQS …

BELGIJA – Cebelarji v tej državi ugotavljajo, da zaradi mile zime (2013/2014) matice sploh niso prenehale zalegati, zato so se varoje v toplih pomladnih mesecih razvijale veliko hitreje kot po navadi …

NEMCIJA – Tudi v Nemciji je bilo lani veliko dežja. Tako se je zgodilo, da lastniki cešnjevih in drugih sadnih nasadov niso mogli pobrati cešenj niti nekaterega drugega sadja, zato je to ostalo na drevesih …

ARGENTINA – Ta latinskoameriška država se po desetih letih znova spopada s hudo financno in ekonomsko krizo …

MARKO BORKO: ZAKAJ PAŽENJE?

Nekaj cebelarjev iz razlicnih delov Slovenije smo prosili, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj o paženju cebeljih družin, torej o namešcanju izolacijskih oblog za dodatno zavarovanje cebel pred mrazom, prepihom in vlago …

JANEZ GREGORI: ČEBELJI VOSEK V MOJEM ČEBELARSTVU

Do cebeljega voska sem imel vedno nekakšen oseben odnos, saj sta me privlacila njegov vonj in prijeten otip, ne nazadnje pa tudi misel, koliko cebel je moralo »sodelovati«, da je nastal majhen košcek te snovi! Vcasih so rekli, da je vosek cebelarjevo zlato. Pri ceni, ki jo dosega dandanes, ko je kilogram voska enakovreden kilogramu medu, o tem skoraj ni vec mogoce govoriti. Sam pa nanj še vedno gledam po starem, zato ne zavržem nobene mrvice tega cebeljega proizvoda …

MAG. MARKO HRASTELJ: OSKRBA ČEBEL V JANUARJU

Spoštovane cebelarke in cenjeni cebelarji! Naj vam ob zacetku pisanja letošnjih mesecnih prispevkov zaželim veliko srece in uspeha v letu 2015. Vsem želim, da bi bilo leto po cebelarski plati uspešnejše od prejšnjega, v katerem nas je doletelo kar nekaj nevšecnosti, od katastrofalne letine, hude napadenosti z varojami, velike škode zaradi kostanjeve šiškarice in težav pri poletno-jesenskem krmljenju do pojava malega panjskega hrošca v Italiji …

JURE JUSTINEK: OCENA PAŠNE SEZONE 2014

Že ob branju naslova tega prispevka nam je jasno, da je bila lanska paša izjemno slaba, ce ne kar najslabša v zadnjih letih. Cebelarsko sezono 2014 je prav tako zaznamovalo obilno in pogosto deževje, tako da poletja, vsaj takega, kot smo ga vajeni, niti ni bilo …

DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL: NEONIKOTINOIDI USODNO VPLIVAJO NA PREZIMITEV ČEBELJIH DRUŽIN

Od leta 2006 naprej cebelarje po svetu pesti množicno odmiranje cebeljih družin, imenovano motnja propadanja družin (CCD, Colony Collaps Disorder). Za CCD je znacilna nenadna izguba cebel delavk, tako da v panju ostane le matica z nekaj zalege in zalogami hrane v satju …

ANITA VRANICAR NOVAK, DR. VET. MED.: S POZITIVNO ENERGIJO V NOVO LETO!

Za nami je zelo slabo cebelarsko leto, pred nami pa je novo, zato z optimizmom pricakujmo boljše vremenske razmere za naše cebele. Na zacetek nove cebelarske sezone se moramo seveda pripraviti tudi sami …

MILAN MEGLIC: KDO NAS ZAVAJA?

Za zimsko zatiranje varoj nekateri cebelarji že vec let (po potrebi) uporabljamo raztopino oksalne kisline, ki jo pripravimo tako, da v 1 l sladkorne raztopine (1:1) dodamo 35 g dihidrata oksalne kisline. S to raztopimo potem pokapamo cebele v ulicah med sati …

PROF. DR. ANDREJ ŠALEHAR: PRAVILA P. P. GLAVARJA ZA ČEBELARSKOVRTNARSKO ŠOLO NA LANŠPREŽU IZ LETA 1781 (I. DEL)

V drugi polovici 18. stoletja je bil Peter Pavel Glavar (1721–1784), duhovnik in lanšpreški gospod (lastnik grašcine Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem), brez dvoma vodilna osebnost na cebelarskem podrocju na Kranjskem. Imel je veliko prakticnih izkušenj s cebelarjenjem in tudi bogato teoreticno znanje …

MORATE BITI ULOGOVANI DA BISTE VIDELI KOMENTARE