Ovde možete pogledati sadržaj časopisa "Slovenski čebelar" za februar.
UVODNIK
mag. Andreja Kandolf Borovšak
OHRANIMO ČEBELE
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Vlado Auguštin: Onesnažen vosek – problem številka dve v čebelarstvu
dr. Maja Smodiš Škerl: Čebelji fitnes – vplivi krmljenja na čebelje družine (III. del)
dr. Danilo Bevk: Vpliv kumafosa na medonosno čebelo (V. del)
Franc Šivic in Vlado Auguštin: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Jožef Novak: Preizkus učinkovitosti štirih akaricidov
APITERAPIJA
Franc Grošelj, dr. med: Apiterapevtski čebelnjak – na kaj moramo biti pozorni pri gradnji?
S KNJIŽNE POLICE
Franc Šivic: Peter Kapš, dr. med: zdravljenje s čebeljimi pridelki
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Franc Podrižnik: Čebelarjeva opravila v februarju
VETERINARSKI NASVETI
mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Griža – vzrok zimskih izgub čebeljih družin
ČEBELJE PAŠE
Jure Justinek: Neugodne vremenske razmere in njihov vpliv na medenje
Janez Gregori: Sajenje in podiranje medovitega drevja
OBLETNICE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
VLADO AUGUŠTIN: ONESNAŽEN VOSEK – PROBLEM ŠTEVILKA DVE V ČEBELARSTVU
V preteklosti, dokler so čebelarili v kranjičih, koših in drugih panjih z nepremičnim satjem, je bil vosek poleg medu poglavitni vir čebelarjevega dohodka, po iz najdbi panjev s premičnim satjem in točila pa se je prodaja voska zelo zmanjšala. Sodobni čebelarji pustimo čebelam graditev satjale za zadostitev potreb zalege, cvetnega prahu in medu. Za pridelavo vo ska nam zdaj ostajajo le trotovina, pokvarjeno satje, nalomljeno in plesnivo satje ter medeni pokrovci, ki jih zbiramo ob odkrivanju satja pri točenju …
DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL: ČEBELJI FITNES – VPLIVI KRMLJENJA NA ČEBELJE DRUŽINE (III. DEL)
Odrasle čebelje delavke potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti v panju in v naravi hrano, ki jo v obliki medu in cvetnega prahu shranjujejo v satju. V aktivni sezoni se v njihovem telesu ne skladišči dovolj hranilnih snovi, zaloge glikogena so zelo majhne, zato v obdobju brez paše stradajo, brez hrane pa niso sposobne preživeti. Zaradi neprimerne zaloge hrane se lahko pojavijo bolezenski znaki (npr. dizenterija) in skrajša življenjska doba čebel v gnezdu. Najpogosteje omenjeni toksin v prehrani čebel je spojina hidroksimetilfurfural (HMF) …
DR. DANILO BEVK: VPLIV KUMAFOSA NA MEDONOSNO ČEBELO (V. DEL)
V seriji člankov sem predstavil ugotovitve raziskav o vplivu kumafosa, ki je aktivna snov pripravkov Perizin in CheckMite, na vedenje čebel. Pokazale so, da se je pri čebelah, ki so prejele 2 ali 5 μg kumafosa, zmanjšala njihova sposobnost vračanja v panj, da so bile pašno manj dejavne, da so vrstnicam s trofalakso dajale manj hrane in da so dosegle slabše rezultate pri učenju …
FRANC ŠIVIC IN VLADO AUGUŠTIN: NOVICE IZ SVETA
FRANCIJA – Od 27. do 29. oktobra 2012 je v mestu Agen potekal prvi evropski kongres čebelarstva, nekakšna evropska različica Apimondie …
HRVAŠKA – Prav tako kot v Sloveniji tudi na Hrvaškem že dve leti izvajajo program nadzora in zatiranja varoj. Najpomembnejše sredstvo za zatiranje varoj, predpisano v tem programu, je nam dobro znano sredstvo CheckMite z učinkovino kumafos, ki je v EU registriran za zdravljenje čebel in za katerega je predpisana tudi najmanjša sprejemljiva količina ostanka v medu …
ETIOPIJA – Dr. Nicola Breadbear, predsednicaKomisije za pospeševanje čebelarstva v državah v razvoju pri Apimondii, mi je sredi decembra lani sporočila, da je prek svoje revije Bees for Development Journal, sprožila dobrodelno akcijo za pomoč čebelarjem v severnem delu Etiopije …
NEMČIJA – Na čebelarskem inštitutu Celle so tri leta preučevali vplive različnih razmer na kakovost uskladiščenega medu. Ugotovitve raziskav naj bi med drugim pripomogle tudi k določitvi roka trajanja pridelka na nalepkah. Poglejmo si nekaj ugotovitev …
JOŽEF NOVAK: PREIZKUS UČINKOVITOSTI ŠTIRIH AKARICIDOV
Ker sem opazil, da so se varoje lani zelo razmnožile, sem se odločil, da bom preizkusil učinkovitost štirih različnih sredstev proti varojam: thymovar (ki smo ga čebelarji lani prejeli brezplačno), apiguard (ki smo ga smo čebelarji prejeli brezplačno leta 2011), mravljinčna in oksalna kislina. Sklepali bi, da je najcenejše zdravljenje tisto, za katerega smo prejeli brezplačno zdravilo. Po mojih izkušnjah temu ni tako. Od čebeljih družin, ki sem jih zdravil samo s thymovarjem, jih je propadlo deset …
FRANC GROŠELJ, DR. MED: APITERAPEVTSKI ČEBELNJAK – NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI GRADNJI?
Slovenci za čebelarjenje že stoletja uporabljamo čebelnjak. Gre za značilen objekt, ki je v takšni obliki znan samo pri nas. V novejšem času je čebelnjak vse pogosteje namenjen tudi apiterapiji. Na kaj moramo biti pozorni ob gradnji novega ali rekonstrukciji starega čebelnjaka za uporabo v apiterapiji? …
FRANC ŠIVIC: PETER KAPŠ, DR. MED: ZDRAVLJENJE S ČEBELJIMI PRIDELKI
V začetku decembra 2012 je pri založbi Grafika Tomi iz Novega mesta zagledala luč sveta knjiga z naslovom Zdravljenje s čebeljimi pridelki in s podnaslovom Apiterapija izpod peresa nam že znanega novomeškega zdravnika ter čebelarja Petra Kapša …
FRANC PODRIŽNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V FEBRUARJU
≫Dan gor, sneg dol.≪ Prav na novo zapadli sneg nam za kratek čas oteži dostop do oddaljenih čebelnjakov. Kmalu si v rednih zaporedjih sledijo vse pogostejše odjuge. Narava se prebuja. Teloh z zaprtimi glavicami sili izpod snega, na prisojnih legah pa jih že pogumno odpira …
MAG. MIRA JENKO ROGELJ, DR. VET. MED.: GRIŽA – VZROK ZIMSKIH IZGUB ČEBELJIH DRUŽIN
Pojav grižavosti čebel je eden izmed pogostih vzrokov februarskega propada čebeljih družin. Za to obdobje so zaradi nižje zunanje temperature značilni redki čistilni izleti in zaradi intenzivnejšega zaleganja kot januarja tudi večja poraba hrane …
JURE JUSTINEK: NEUGODNE VREMENSKE RAZMERE IN NJIHOV VPLIV NA MEDENJE
Da se podnebje spreminja, nas že vrsto let opozarjajo številni strokovnjaki. Tudi sami že nekaj let opažamo, da ≫pravih zim≪ pravzaprav ni več. Pravo zimo si običajno predstavljamo z nizkimi temperaturami pod lediščem in obilico snega …
JANEZ GREGORI: SAJENJE IN PODIRANJE MEDOVITEGA DREVJA
V minulih letih je vodstvo ČZS poskrbelo, da smo čebelarji brezplačno prejeli sadike medovitih dreves – prvo leto sadike lipe, drugo leto sadike gorskega javorja – in jih posadili v bližini svojih čebelnjakov …
Šalje se...