SPOS logo
  • 18
  • 18
  • 18
  • 18
  • 18

SPOS
Savez pčelarskih organizacija Srbije

SPOS Ul. Dr Agostina Neta 30 A, 11070 Novi Beograd [email protected] 011/61-28-071 060/444-0-121 060/444-0-124 060/444-0-287

IZAŠAO ČASOPIS „SLOVENSKI ČEBELAR“ ZA DECEMBAR



Datum objavljivanja vesti:
Broj pregleda: 1.600

Izašao je iz štampe časopis "Slovenski čebelar" za decembar.

 

Evo i sadržaja broja:

 

 

NATAŠA LILEK: NAŠA PRILOŽNOST JE KAKOVOST ČEBELJIH PRIDELKOV

Slovenija po vsem svetu slovi kot dežela odličnih čebelarjev. Tipični slovenski čebelnjak, panjske končnice, bogata čebelarska zgodovina in ne nazadnje tudi naša avtohtona kranjska čebela so le nekateri izmed najbolj znanih atributov slovenskega čebelarstva, ki so znani skoraj povsod po svetu. Slovenija nam kljub svoji majhnosti omogoča razmeroma ugodne razmere za čebelarjenje, njena rastlinska pestrost pa možnost pridobivanja različnih vrst medu. Seveda pa majhnost in podnebne razmere vplivajo tudi na količino pridelanega medu. Zaradi tega se ne moremo hvaliti z velikimi količinami medu, ki bi jih lahko na vêliko izvažali, saj nam naravne danosti tega ne dopuščajo. Po količini pridelanega medu se nikakor ne moremo primerjati z državami, kot sta Argentina in Kitajska, ki polnita naše trgovske police s poceni medom dvomljive kakovosti …

DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL: ČEBELJI FITNES – VPLIVI KRMLJENJA NA ČEBELJE DRUŽINE (I. DEL)

V poznopoletnem obdobju si čebelja družina pripravlja ozimnico in vzreja predvsem dolgožive zimske čebele. Zaradi večanja zalog hrane je matica omejena pri zaleganju, čebele počasi oblikujejo gručo in vzdržujejo oz. uravnavajo primerno temperaturo glede na zunanje vremenske razmere. Januarja začne matica znova zalegati, dolgožive delavke porabljajo zadnje zaloge hranilnih snovi v svojem telesu in oskrbujejo mlado zalego. Izlegajo se kratkožive čebele, ki zgodaj spomladi kmalu postanejo pašno dejavne in iščejo prvo pašo. V tem obdobju hitro poidejo zimske zaloge hrane, zaradi spremenljivega vremena in nihanja temperatur pa se pogosto pojavlja nevarnost, da čebele ne morejo izleteti iz panja, tako da je prekinjen dotok hrane vanj. Temu se družina prilagaja tako, da začasno zmanjša oskrbo zalege …

VLADO AUGUŠTIN: PREVIDNO PRI UPORABI OKSALNE KISLINE!

Še ne dolgo tega smo varoje v naših čebelnjakih po večini uničevali z uporabo sintetičnih akaricidov, v zadnjem času pa za zatiranje varoj uporabljamo predvsem biotehnične metode, eterična olja in organske kisline. Učinkovitost teh metod je odvisna predvsem od stanja čebelje družine in od zunanjih razmer. Zaradi tega te metode in sredstva zahtevajo veliko več čebelarjevega časa in njegovega dela v vsem letu. Prav tako mora čebelar upoštevati tudi dosežke čebelarske znanosti in prakse ter si pridobiti ustrezno znanje za uporabo teh sredstev …

DR. DANILO BEVK: VPLIV KUMAFOSA NA MEDONOSNO ČEBELO (III. DEL)

Če opazujemo čebele ob vhodu v panj ali na satu, vidimo, da so med njimi pogosti stiki, med katerimi si prenašajo hrano. Prenos hrane od ust enega do ust drugega osebka strokovno imenujemo trofalaksa, pojavlja pa se le med odraslimi čebelami. Troti in matica so lahko samo prejemniki, delavke pa so lahko tudi dajalke (Crailsheim, 1998) …

FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA

FRANCIJA – Konec letošnjega junija je francoski minister za kmetijstvo g. Stephan Le Foll izdal odločbo o prepovedi uporabe sistemičnega insekticida Cruiser OSR na posevkih oljne ogrščice …

AVSTRIJA – V avstrijskem časopisu za kmetovalce ≫Unser Land≪ je bil nedavno objavljen članek o zatiranju varoj. V njem je družba Bayer napovedala vnovično registracijo svojih znanih sredstev za zatiranje varoj Bayvarol Strips (aktivna snov flumetrin), Perizin (aktivna snov kumafos) in Check-mite+ (aktivna snov kumafos) ter ob tem obljubila uspešno zatiranje varoj …

ZDA – Poslikavanje panjev ni več samo posebnost čebelarjev Sloveniji. Ameriška čebelarska revija American Bee Journal je lani na naslovnici svoje avgustovske številke objavila fotografijo skupine nakladnih LRpanjev, ki so živopisano poslikani z različnimi motivi v abstraktnem slogu …

IVAN JURKOVIČ: BODO ČEBELE PREŽIVELE ZIMO?

Zadnjih nekaj let smo čebelarji znova zaskrbljeni, izgubljamo voljo in upanje. Kmalu bodo minila tri desetletja, odkar so varoje tudi pri nas napadle čebele. Vse bolj se sprašujemo, kako naprej in kako naj ukrepamo. Med čebelarji vladata velika negotovost in nezaupanje v ukrepe, ki nam jih ponuja in predpisuje naša stroka. Škoda zaradi umiranja čebeljih družin je vsako leto velikanska, poleg tega pa je zaradi nepravilnega zatiranja varoj lahko dvomljiva tudi kakovost medu. Poglavitni cilj vsakega čebelarja mora biti pridelati čist, neoporečen med brez strupenih ostankov različnih kemičnih sredstev – strupov, s katerimi skušamo zdraviti čebele. Seveda to velja tudi za vse druge čebelje pridelke …

TONE ŽAKELJ: AL PRAV SE PIŠE HOJEV AL HOJIN MED?

Na regijskem posvetu v Mariboru je med čebelarji nastala huda jezikovna zadrega: nekdo je zatrdil, da na nalepkah za med napačno piše hojev med, ko je vendar edino prav le hojin med. Za svojo trditev razen jezikovnega občutka ni imel argumentov, žal pa se mu tudi zagovorniki hojevega medu niso znali zoperstaviti s čim močnejšim. Ker se je zasejani dvom začel nevarno širiti, sem sklenil, da ga kot ljubitelj čebel in slovenščine poskusim ustaviti …

JURE JUSTINEK: OCENA PAŠNE SEZONE 2012

Leto 2012 nam glede medenja ni bilo naklonjeno. Ker so nas v minulem letu prizadele precejšnje zimske izgube, smo z velikim upanjem pričakovali novo pašno sezono, zdaj pa razočarani ugotavljamo, da je bila letošnja letina pičla in daleč podpovprečna. Zaradi pozebe na velikonočni ponedeljek in še ene prvega aprila je bila slaba že spomladanska razvojna paša. Posledice pozebe so bile, da je pomrznilo sadno drevje, pomrznila pa je tudi akacija, kar nas je najbolj užalostilo. Marca se iz zimskih jajčec izlegajo tudi raznovrstne ušice, ki so pomembne za čebelarstvo, saj povzročajo gospodarsko pomembne paše. Pozeba je zdesetkala tudi te ušice, tako da je bil njihov nadaljnji razvoj slabši, poznejša paša pa nična …

JURE JUSTINEK: POROČILO O DOVOZIH NA PAŠO V LETU 2012

ČZS je v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programom napovedi medenja (Ur. l., 94/2010) začela leta 2004 ob pomoči čebelarskih društev pripravljati pašne rede za posamezna območja, ki jih upravljajo ČD. V skladu z drugim odstavkom 16. člena omenjenega pravilnika mora Zveza čebelarskih organizacij na podlagi dobljenih podatkov pripraviti tudi skupno letno poročilo …

BRANE BORŠTNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V DECEMBRU

Koledarsko leto se počasi izteka in po navadi je to čas za analizo minule sezone. Približujejo se občni zbori, na katerih pregledamo delo v društvih in pripravimo načrte za prihodnjo sezono. Pri pripravi načrta dela v društvu predlagam, da se vsaj v zimskem obdobju dogovorite za mesečna srečanja, namenjena izobraževanju. Gotovo se v vsakem društvu najdejo člani, ki znajo pripraviti kratka strokovna predavanja s področja čebelarstva, v razpravi pa si lahko izmenjate mnenja in izkušnje. S tem bo delo vašega društva doseglo višjo raven, to pa bo pripomoglo k boljšim rezultatom tako pri delu s čebelami kot pri uživanju in trženju čebeljih pridelkov …

MAG. MIRA JENKO ROGELJ, DR. VET. MED.: SKRB ZA DOLGOŽIVOST KRANJSKE ČEBELE

V preteklosti smo t. i. zimske izgube čebeljih družin zaznavali od sredine decembra do prve polovice marca. V 21. stoletju pa nas globalizacija preseneča na vsakem koraku. Ob strokovno skrbno pripravljenih prizadevanjih za ohranitev kranjske čebele s svojimi zakonitostmi krmarimo skozi ozke labirinte, v katerih je vse manj finančnih infuzij. Posledice tega pojava so še posebej škodljive za populacijo avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst, svoje nianse pa sproti dodajajo tudi podnebne posebnosti in različice …

PROF. DR. ANDREJ ŠALEHAR: PETICIJA VODIŠKIH IN SMLEDNIŠKIH ČEBELARJEV LETA 1862

Kmetijske in rokodelske novice so leta 1862 objavile članek z naslovom ≫Važna reč zastran čbelarstva≪, ki ga je napisal vodiški čebelar Juri Jereb. Avtor se v njem pritožuje, da so jeseni našli številne panje popolnoma prazne, drugi pa so imeli samo toliko medu, da bodo preživeli zimo. Vzrok tega je preveliko število tujih čebel, ki so jih na pašo pripeljali od drugod. Za rešitev tega problema je predlagal, da bi zakonsko predpisali, koliko tujih čebel je dovoljeno sprejeti, da ne bi bilo škode za domače. Poleg velikega števila pripeljanih panjev (na pol ure hoda je bilo 1500 panjev – več, kot je bilo posejanih mernikov ajde), ki so bili na paši tudi devet dni dlje, kot je cvetela ajda, so se zaradi pomanjkanja paše pojavljale roparice. Na koncu se je vprašal, ali domačih čebel ne bi bilo mogoče zakonsko zaščititi pred pripeljanimi tujimi čebelami …

 

MORATE BITI ULOGOVANI DA BISTE VIDELI KOMENTARE

Izrada sajta Tirien