Izašao je časopis "Slovenski čebelar" za septembar.
UVODNIK
Janko Prebil
OHRANIMO ČEBELE
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Tanja Magdič: Namesto prodaje pod ceno
Vlado Auguštin: Skladiščenje satja
Nataša Lilek: Pravilno skladiščenje medu in drugih čebeljih pridelkov
Milan Meglič: Kakovost medu (II. del)
Franc Šivic: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Marko Borko: Čebelji strup – pozabljeni čebelji pridelek
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Brane Borštnik: Čebelarjeva opravila v septembru
VETERINARSKI NASVETI
Martina Škof, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za september
ODMEVI
OBLETNICE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
V SPOMIN
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
TANJA MAGDIČ: NAMESTO PRODAJE POD CENO
Za nami je čas aktivnega dela pri čebelah in pridobivanja čebeljih pridelkov. Sedaj pa je pred nami čas prodaje, in kolikor bolje se bomo nanjo pripravili, toliko bolj bomo zadovoljni s končnim izkupičkom. Pogoj za uspešno poslovanje vsakega čebelarstva je prodaja, zato moramo dobro razumeti naše stranke in tržišče ter vedeti, kaj želimo prodajati in komu, pa tudi kje in kako bomo čebelje pridelke in izdelke prodajali …
VLADO AUGUŠTIN: SKLADIŠČENJE SATJA
Vsem čebelarjem so znane težave s shranjevanjem satja v obdobju, ko je dejavna voščena vešča. Dovolj je le majhna nepozornost in od zlato rumenega satja, uporabnega v čebeljih panjih, ali temnega satja, namenjenega za topljenje, nam ostane le še pajčevina, polna iztrebkov voščene vešče. Poleg neposredne čebelarjeve škode je takšno uničeno satje tudi vir nadaljnjega širjenja tega škodljivca …
NATAŠA LILEK: PRAVILNO SKLADIŠČENJE MEDU IN DRUGIH ČEBELJIH PRIDELKOV
Najbolj razširjen in znan čebelji pridelek je prav gotovo med. Čebelarji radi poudarjamo, da gre za popolnoma naraven proizvod in živilo, ki je brez kakršnih koli dodatkov, barvil ali konzervansov. Zaradi tega med že od nekdaj velja za edinstveno naravno hrano. Čebelarji si z upoštevanjem dobre čebelarske prakse pri oskrbovanju čebeljih družin in s skrbjo za ustrezne higiensko-tehnične razmere pri točenju in polnjenju medu prizadevamo ohranjati enako kakovost medu, kot so ga proizvedle čebele v panju …
MILAN MEGLIČ: KAKOVOST MEDU (II. DEL)
Ostanki v vosku topnih akaricidov, na primer kumafosa, ki ga vsebujeta izdelka s trgovskima imenoma Perizin® in Check Mite® in ju v čebelarstvu ponekod še uporabljajo za zatiranje varoj, so veliko tveganje za kakovost čebeljih pridelkov, saj ostanki teh sredstev v vosku preidejo v med. Zato je treba pred uporabo teh sredstev iz panja odstraniti mediščne naklade. Ne glede na to, da je originalno navodilo pisano za nakladne panje, ga je treba smiselno upoštevati v katerem koli panju …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
NEMČIJA – Dr. Werner von der Ohe z Inštituta za čebelarstvo LAVES svari pred uporabo najrazličnejših razpršil za pomirjanje čebel. V preteklosti so nekateri čebelarji zamenjali kadilnike za t. i. »Fabi– Spray«, toda ko je inšpekcija v njihovem medu našla aktivno snov DEET iz omenjenega razpršila in tak med prepovedala prodajati, se je navdušenje nad pršenjem čebel poleglo …
AVSTRIJA – V julijsko-avgustovski številki čebelarske revije Bienen aktuell čebelarski mojster in potujoči učitelj Dietmar Niessner bralce opozarja, da uporaba »bienenwohla«, znanega sredstva za boj proti varojam v obdobju, ko v panjih ni zalege, v ekološkem čebelarjenju uradno ni dovoljena. Vsebuje sicer oksalno kislino, ki jo ekološki čebelarji lahko uporabljajo, žal pa so sredstvu dodane tudi snovi, ki so v EU prepovedane …
MARKO BORKO: ČEBELJI STRUP – POZABLJENI ČEBELJI PRIDELEK
V Sloveniji je pridelava čebeljega strupa neznatna. Ob preostalih pridelkih – medu, vosku, cvetnem prahu, propolisu in matičnem mlečku – se zdi, da je skoraj pozabljen, čeprav čebelarji poznajo in cenijo njegovo zdravilno delovanje v obliki čebeljega pika. Slovenci se spominjamo dr. Filipa Terča, ki je zaslovel prav z zdravljenjem s strupom. O pridelavi strupa je v Slovenskem čebelarju pisal že inž. Ludvik Klun (glej št. 9/1979, str. 296). O koristih čebeljega strupa smo se lahko prepričali tudi v predstavitvi Japonca Mitsua Matsuke na forumu o apiterapiji − Apimedica, ki je leta 2010 potekal v Sloveniji …
BRANE BORŠTNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V SEPTEMBRU
Septembra se dnevi občutno krajšajo, večeri so vse daljši in hladnejši, čebele pa se že počasi pripravljajo na zimsko obdobje. Nabirajo še zadnje količine medičine in cvetnega prahu. Dobrodošlo jim je vse od mane, nektarja jesenskega cvetja do sladkega soka zrelega sadja, ki ga je septembra v izobilju. Nekatere družine uberejo tudi kriva pota in si pri nabiranju zimskih zalog pomagajo tudi z ropom. Jeseni je ropanje ena izmed večjih tegob pri čebelarjenju. Seveda krivdo za to največkrat lahko pripišemo kar sami sebi, zato nekaj napotkov za preprečevanje ropanja …
MARTINA ŠKOF, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA SEPTEMBER
Posledica letošnje slabe paše je tudi večje pojavljanje poapnele zalege, saj je ta bolezen izrazito odvisna od primernih razmer za njen pojav. Glivica Ascosphera apis, ki povzroča poapnelo zalego pri naših čebelah, tvori velikansko število zelo odpornih spor ali trosov. Spore so zelo lahke in se razširjajo tudi z vetrom, to pa zagotavlja, da obstajajo tako rekoč v vsakem čebelnjaku …
Šalje se...