Upravo je izašao iz štampe časopis "Slovenski čebelar" za februar.
Evo i sadržaja:
UVODNIK
Jožef Smrkolj
OHRANIMO ČEBELE
APISLOVENIJA 2012
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Tanja Magdič: Povezovanje in združevanje čebelarjev
mag. Andreja Kandolf Borovšak: Satje – čebele ga čistijo, človek pa zamaže
Branko Obranovič: Kočevski med vpisan v register zaščitenih označb porekla EU
Danilo Bevk: Potrebe po opraševanju se povečujejo
Boštjan Noč: Čebelarstvo v Srbiji – pogovor z Rodoljubom Živadinovićem, predsednikom srbskih čebelarjev
Franc Šivic, mag. Mojca Kleva: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Gregor Lužar: Tehnični opis predelave tovornega vozila v prevozni čebelnjak
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Brane Borštnik: Čebelarjeva opravila v februarju
VETERINARSKI NASVETI
mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za februar
ČEBELJE PAŠE
Jure Justinek: Medovite rastline v februarju
Jure Justinek: Spomladi uredimo vrt medovitih rastlin
ODMEVI
Jože Šafranko: Razmišljanje o promocijskem slovenskem medenjaku
Ivan Šega: »Obračun« čebelarjenja 2011
OBLETNICE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
TANJA MAGDIČ: POVEZOVANJE IN ZDRUŽEVANJE ČEBELARJEV
Tudi v poslovnem svetu že nekaj časa opažamo težnjo po najrazličnejših povezovanjih in dolgoročnem sodelovanju med podjetji. Poglavitni namen teh združevanj je racionalizacija poslovanja oz. stroškov in s tem povečevanje dobičkov. Povezovanje in poslovno sodelovanje vsem udeležencem omogoča določene ugodnosti in prednosti. Združujejo se različne interesne skupine, ki imajo predvsem enake cilje in se zavedajo, da na trgu ne morejo biti konkurenčne s posamično prodajo pridelkov in izdelkov, temveč morata njihov nakupnoprodajni odnos in povezovanje s podjetji, ki opravljajo enake dejavnosti, temeljiti na dolgoročnem tesnem sodelovanju in skupnem nastopanju na trgu …
MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: SATJE – ČEBELE GA ČISTIJO, ČLOVEK PA ZAMAŽE
Če želimo zagotoviti preživetje čebeljih družin, moramo veliko pozornosti nameniti tudi pravilnemu zatiranju varoj. Cilj izvedenih ukrepov in uporabe sredstev za zatiranje varoj je poleg ohranitve čebelje družine tudi zagotavljanje varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov. Kemična sredstva, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj, pa morajo biti v vsakem primeru dovoljena oz. registrirana za uporabo. Med ne sme vsebovati več kot 100 μg/kg kumafosa in ne več kot 200 μg/kg amitraza, ki sta aktivni učinkovini sredstev za zatiranje varoj, dobro pa je, če čebelar s svojim načinom čebelarjenja čim bolj zmanjša vsebnost ostankov kemičnih sredstev v vosku in posledično tudi v medu. Poleg zahtev glede varnosti medu ta tudi ne sme imeti tujega vonja, okusa in arome, povišanih prostih kislin ali katerega drugega parametra v neskladju s Pravilnikom o medu. Problem uporabljenih kemičnih sredstev je, da se kopičijo v vosku in pozneje prehajajo v med.
BRANKO OBRANOVIČ: KOČEVSKI MED VPISAN V REGISTER ZAŠČITENIH OZNAČB POREKLA EU
Kočevske čebelarje, še posebej člane združenja Kočevski gozdni med, je 16. novembra 2011 razveselila novica, da je EU odobrila znak Zaščitena označba porekla (ZOP), ki ga bomo poslej lahko uporabljali na prelepkah na kozarcih štirih vrst kočevskega medu – lipovega, gozdnega, hojevega in smrekovega. Kakšen je pomen te blagovne znamke za čebelarja in porabnika? …
DANILO BEVK: POTREBE PO OPRAŠEVANJU SE POVEČUJEJO
Opraševanje je zelo pomemben proces in eden izmed ključnih pogojev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Od opraševanja nimajo koristi samo rastline, ampak tudi živali, ki živijo v ekosistemih, katerih sestavni del so, torej celoten ekosistem. Prav tako je od opraševanja odvisen tudi precejšen del kmetijskih rastlin, zato ima poleg posredne tudi veliko neposredno gospodarsko vlogo.
BOŠTJAN NOČ: ČEBELARSTVO V SRBIJI – POGOVOR Z RODOLJUBOM ŽIVADINOVIĆEM, PREDSEDNIKOM SRBSKIH ČEBELARJEV
ČZS je dejavna tudi na področju mednarodnega sodelovanja, še posebej tesno pa sodeluje z državami na Balkanu. O nedavnem Simpoziju Apiecotech, ki ga Apimondia pripravlja v Srbiji, smo se pogovarjali s predsednikom Zveze čebelarskih društev Srbije g. Rodoljubom Živadinovićem, dr. med. Ob tej priložnosti nam je g. Živadinović orisal tudi stanje in aktualno dogajanje v srbskem čebelarstvu ter nas povabil na zanimiv Simpozij Apiecotech …
FRANC ŠIVIC, MAG. MOJCA KLEVA: NOVICE IZ SVETA
NEMČIJA – V Kölnu je od 8. do 12. oktobra lani potekal največji živilski sejem na svetu, imenovan Anuga 2011. Ogledalo si ga je 155.000 obiskovalcev iz 180 držav, na njem pa je sodelovalo kar 6.596 razstavljavcev, med njimi seveda tudi vsi pomembnejši pridelovalci in trgovci z medom. Obiskovalci so tako lahko videli usmeritve in novosti na področju tega najpomembnejšega čebeljega pridelka.
DANSKA – Ta dežela je dvakrat večja od Slovenije, ima 7000 km obale, 700 otokov, 5,5 milijona prebivalcev ter 4.200 čebelarjev in se lahko pohvali z najbolj intenzivnim kmetijstvom na svetu. 60 % njene površine je orne zemlje, 20 % je pozidane ali so na njej ceste in železniške proge, 8 % je gozdov, preostanek, torej 12 %, pa so travniki, vresišča in peščine. Najpomembnejše poljedelske kulture so ozimna pšenica, koruza, sladkorna pesa in krompir. Najpomembnejši paši za čebele sta paši na oljni ogrščici, ki jo sejejo na 170.000 ha, in beli deteljici, ki jo na nekaterih vzhodnih otokih gojijo na 4.000 ha za pridelavo semena.
FRANCIJA – »Sveti Miklavž, moli za naše čebele!«, je v uvodniku decembrske čebelarske revije Abeilles et fleurs zapisal predsednik Nacionalne zveze francoskih čebelarjev (UNAF) Olivier Belval, eden od avtorjev peticije za zaščito čebel pred gensko spremenjenimi organizmi (GSO). Že od vsega začetka odgovorni v tej državi niso resno jemali nevarnosti, ki lahko ogrozi čebele, če bo dovoljeno sejati tako spremenjene poljščine …
Sadjar F. Serrant je 22. maja 2007 s pripravkom sevin L85 nemškega proizvajalca Bayer škropil cvetoče jablane v svojem sadovnjaku. Kaj kmalu je čebelar P. Lefevre opazil nenavadno množično odmiranje čebel pred svojimi panji. Takoj je poklical ustrezno veterinarsko službo in ta je raziskala območje v polmeru tri kilometre okoli stojišča prizadetih čebel. Našla je cvetočo plantažo jablan, katerih veje so bile belo obložene s škropivom. Vzeli so vzorce in kmalu ugotovili, da je bila koncentracija škropiva občutno previsoka …
EVROPSKA UNIJA – Zadnje jesenske mesece se je Evropski parlament poleg vseh ekonomskih kriznih ukrepov ukvarjal tudi s čebelarstvom. Na pobudo poslanca Csaba Tabajdija smo pripravili poročilo in ga na novembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu tudi potrdili …
GREGOR LUŽAR: TEHNIČNI OPIS PREDELAVE TOVORNEGA VOZILA V PREVOZNI ČEBELNJAK
V Čebelarstvu Lužar smo se leta 2010 odločili povečati število naših prevoznih enot. Čebelarimo z nekaj več kot 400 čebeljimi družinami, od tega jih je 240 na treh prevoznih enotah. V prispevku je opisan potek predelave tovornega vozila Mercedes Benz – Atego 1223 l v prevozni čebelnjak za 78 11-satnih AŽ-panjev …
BRANE BORŠTNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V FEBRUARJU
Zimski dnevi so za čebelarja oddih od dela v čebelnjaku, zato je prav, da v teh dneh analiziramo minulo sezono. Ob tem samokritično ocenimo napake, ki smo jih naredili pri delu s čebeljimi družinami, ter naredimo načrt, kako bomo naše čebelarsko delo zastavili spomladi. Že v prvi letošnji številki sem obljubil predstavitev moje rešitve za čebelarjenje z visoko podnico tako v nakladnem kot v AŽ-panjskem sistemu. Po mojih dozdajšnjih izkušnjah je dobra podnica tista, ki je za čebelarja vsestransko uporabna, prijazna do čebel in pogubna za varoje. Te tri pogoje mi je po nekaj letih raziskovanj uspelo izpolniti pri podnici, ki jo zdaj z zadovoljstvom uporabljam pri obeh načinih čebelarjenja …
MAG. IVO PLANINC, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA FEBRUAR
Kljub temu da pozimi ne pregledujemo čebel, pa je občasno vendarle treba preveriti, ali so vse družine žive. To preverimo tako, da rahlo potrkamo po pročelju panja ali vanj potisnemo cev, prek katere poslušamo šumenje čebel. Če ne slišimo značilnega šuma, panj odpremo. Iz odmrle družine poberemo satje. Žrelo panja zapremo …
JURE JUSTINEK: MEDOVITE RASTLINE V FEBRUARJU
Februar je po navadi dokaj hladen mesec. Na splošno je veljalo, da je februarja še sneg in da narava po večini še miruje. V zadnjih letih pa opažamo, da se podnebje spreminja in da skorajda ni več zim, kakršne smo poznali včasih. Vegetacija v naravi seveda sledi vremenu, in če je februarja dovolj toplo oziroma če je kaj sončnih dni, že opazimo, kako se narava prebuja …
JURE JUSTINEK: SPOMLADI UREDIMO VRT MEDOVITIH RASTLIN
Pomlad je obdobje začetka novega življenja v naravi. To je čas, ko lahko na vrtu in okolici sadimo in presajamo rastline, primeren pa je zlasti zato, ker rastline tedaj še mirujejo. Sadimo in presajamo lahko od takrat, ko se zemlja odtali, do začetka brstenja rastlin. V tem obdobju lahko sadimo tako rastline s koreninsko grudo kot tudi tiste brez nje. Rastline, ki jih kupimo v vrtnarijah ali v vrtnarskih centrih, imajo po navadi vzrejeno koreninsko grudo in jih načelno lahko sadimo vse leto, kljub temu pa je bolje, če todelo opravimo spomladi. Brez težav pa lahko sadimo in presajamo rastline brez koreninske grude ter rastline na golih koreninah. Pomlad je torej čas za vse spremembe in novosti, ki si jih želimo na vrtu ali v svoji okolici …
JOŽE ŠAFRANKO: RAZMIŠLJANJE O PROMOCIJSKEM SLOVENSKEM MEDENJAKU
V nedeljo, 11. decembra 2011, sem popoldne po večini preživel ob gledanju TV-programov, ki so me spodbudili k razmišljanju o slovenskem promocijskem medenjaku. Najprej sem v poročilih ob 13. uri zasledil prispevek dopisnika iz Avstrije Lojzeta Kosa o Mozartovih kroglicah, ki prinesejo Avstriji več denarja, kot ga Slovenija zasluži z vsem svojim turizmom. Pred leti sem jih kupoval tudi sam in že takrat sem razmišljal, ali nimamo tudi mi Tartinija, Gallusa, Prešerna … Nato sem gledal ponovitev oddaje Na zdravje, v kateri je sodelovala predstavnica ČZS Andreja Kandolf ter skupaj z dobitnico »zlatega medenjaka 2011« uspešno predstavila čebelje pridelke in izdelke iz njih …
IVAN ŠEGA: »OBRAČUN« ČEBELARJENJA 2011
Ob koncu leta ljudje delamo različne obračune. Sam sem ga naredil za čebelarski del mojih dejavnosti, obračun pa vsebuje le dejstva in ne pustih številk …
Šalje se...