Izašao je iz štampe januarski broj časopisa "Slovenski čebelar".
Evo i njegovog sadržaja:
UVODNIK
Lidija Senič
OHRANIMO ČEBELE
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Dr. Peter Kozmus: Spremljanje čebeljih družin v okviru strokovne naloge v letu 2011
Mag. Andreja Kandolf in Nataša Lilek: Kakovost in varnost slovenskega medu – Poročilo o izvajanju interne kontrole medu
Milan Meglič, Janez Gregori: Sodobno čebelarjenje – Razvoj čebelje družine v spremenjenem okolju (II. del)
Franc Šivic: Novice iz sveta
APITERAPIJA
Marija Arh Ivanšek: Med v kulinariki
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Brane Borštnik: Čebelarjeva opravila v januarju
VETERINARSKI NASVETI
Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za januar
ZGODOVINA ČEBELARSTVA
Prof. dr. Andrej Šalehar: Kdaj je bila »kranjska čebela« prvič opisana in kdaj prvič zapisana?
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
DR. PETER KOZMUS: SPREMLJANJE ČEBELJIH DRUŽIN V OKVIRU STROKOVNE NALOGE V LETU 2011
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) od leta 2009 izvajamo strokovno nalogo z naslovom Ugotavljanje in ocena vpliva fitofarmacevtskih sredstev v povezavi s kmetijsko dejavnostjo in čebelarsko prakso na čebelje družine, ki jo financira Fitosanitarna uprava RS. Za tovrstno raziskavo smo se odločili zaradi obsežnejšega zimskega propada čebeljih družin leta 2008 v Sloveniji, zaradi zastrupitev čebel v istem obdobju ter zaradi številnih poročil, predvsem iz zahodnih držav, o nepojasnjenih izgubah čebel. Tudi v Sloveniji je v tem obdobju sovpadalo več dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na razvoj in zdravstveno stanje čebel (bolezni, spremenjena kmetijska praksa, nova sredstva za varstvo rastlin, podnebne spremembe …). V raziskavi smo pozornost namenili predvsem vprašanju, kakšno vlogo ima pri tem kmetijstvo, ki lahko na čebele vpliva tako prek setvene strukture in z njo povezane čebelje paše kot tudi prek rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) …
MAG. ANDREJA KANDOLF IN NATAŠA LILEK: KAKOVOST IN VARNOST SLOVENSKEGA MEDU – POROČILO O IZVAJANJU INTERNE KONTROLE MEDU
Tudi letos smo na podlagi Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2011–2013 (Ur. l. RS, 4/11) in razpisa MKGP na ČZS izvajali interno kontrolo medu. V interno kontrolo medu je bilo vključenih več kot 360 vzorcev. Izvedli smo tiste analize, ki jih zahteva Pravilnik o medu (Ur. l. RS, 4/11), to pa so: vsebnost vode, vrednost specifične električne prevodnosti, vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF), vrednost diastaznega števila, vsebnost prostih kislin, vsebnost netopnih snovi in vsebnost sladkorjev. Določali smo tudi vrsto medu ter vsebnost ostankov sredstev za zatiranje varoj v medu, poleg tega pa smo ocenjevali še senzorične lastnosti medu. Analize, ki jih določa Pravilnik o medu, smo izvedli v našem laboratoriju, v katerem smo ob pomoči strokovnjakov z Biotehniške fakultete določali tudi vrsto medu, vsebnost ostankov v medu pa je letos analiziral Kmetijski inštitut Slovenije …
MILAN MEGLIČ, JANEZ GREGORI: SODOBNO ČEBELARJENJE – RAZVOJ ČEBELJE DRUŽINE V SPREMENJENEM OKOLJU (II. DEL)
Čebelarjevi posegi in razvoj čebelje družine Zazimljenje. Čim močnejša je bila družina poleti, odstotno več čebel pozneje izgubi. Konec septembra se njihovo število ustali med 8.000 in 15.000. Do zimskega mirovanje izgubi družina nadaljnjih 2.000 do 3.000 poletnih čebel. Družine z mladimi maticami dosežejo maksimum števila čebel kasneje kot družine s starimi maticami …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
NEMČIJA – Zaradi velikih izgub čebel v zadnjih letih je Evropska unija predlagala znanstvenikom, naj ustanovijo raziskovalno mrežo, poimenovano »Preprečevanje izgub čebeljih družin v Evropski uniji (Coloss)«, katere naloga bi bila ugotoviti poglavitne vzroke umiranja čebeljih družin. V to mrežo se je vključilo 270 znanstvenikov ter oblikovalo več delovnih skupin. Skupino za ugotavljanje delovne zmogljivosti, nagnjenosti k boleznim in stopnjo umiranja čebeljih družin vodi dr. Marina Meixner s čebelarskega inštituta Kirchhain …
BELGIJA – Julija lani se je na strokovnem izletu v Sloveniji mudilo 30 čebelarjev iz francosko govorečega dela Belgije pod vodstvom predsednika Etienna Bruneauja, našega znanca s kongresov Apimondie, v okviru katere vodi eno izmed komisij te svetovne organizacije. Med teden dni trajajočim obiskom so si ogledali različna čebelarstva, Čebelarski center na Brdu, Čebelarski muzej v Radovljici, Janšev čebelnjak, en dan pa so bili tudi moji gostje v Šempasu …
ITALIJA – V kraju Selva del Montello, ki leži kaknih 70 kilometrov severno od Benetk, čebelarji pokrajine Veneto, ki je ena izmed najrazvitejših italijanskih regij, vsako prvo nedeljo v decembru organizirajo letno srečanje, ki se ga udeleži več kot 200 članov. Tako se je zgodilo tudi letos …
MARIJA ARH IVANŠEK: MED V KULINARIKI
V starih civilizacijah so MED imenovali tekoče zlato, zlati eliksir, božji dar, bil je simbol plodnosti, lepote in ljubezni. Med je darilo ČEBEL, ki so starejše od človeštva, saj obstajajo najmanj 65 milijonov let. Katere skrivnosti in modrosti poznajo …
BRANE BORŠTNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V JANUARJU
V letu, ki je pred nami, želim vsem obilo zdravja tako v družini kot pri čebelah. Naj bo vaše poslanstvo čebelarjenja prežeto z dobro voljo, optimizmom, s kančkom humorja in na koncu seveda z dobro letino …
MAG. MIRA JENKO ROGELJ, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA JANUAR
Januar je eden izmed najhladnejših mesecev v letu, zaradi nizkih temperatur pa je zelo omejena tudi naša dejavnost pri zatiranju varoj. Glede na topel lanski november smo lahko že končali zimsko zatiranje varoj, ki je bilo po Programu zatiranja varoj za leto 2011 obvezno …
PROF. DR. ANDREJ ŠALEHAR: KDAJ JE BILA »KRANJSKA ČEBELA« PRVIČ OPISANA IN KDAJ PRVIČ ZAPISANA?
Ob raziskovanju starega čebelarskega slovstva smo bili pozorni tudi na vprašanje, kdaj je bila »kranjska čebela« prvič opisana in kdaj prvič zapisana. Preučili smo veliko gradiva, v nadaljevanju pa naj vam v kratkem povzetku predstavim, kaj smo odkrili. Pri tem naj najprej poudarim, da naše najdbe verjetno niso zadnje niti dokončne, saj nas brskanja po starih in pogosto zaprašenih knjigah in tiskih vedno znova presenečajo z odkritji česa, česar do tedaj nismo poznali. O poimenovanju v zoologiji je v Slovenskem čebelarju pisal Gregori (2010). Verjetno je odgovor na vprašanje, zapisano v naslovu, že kdo iskal in tudi o tem kaj pisal, a tega doslej še nismo zasledili …
Šalje se...