Završen je časopis "Slovenski čebelar" za oktobar.
UVODNIK
Marko Borko
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Jure Justinek: Ocena pašne sezone 2011
Andreja Kandolf: Pogoste napake čebelarjev – ugotovitve interne kontrole medu
Vlado Auguštin: Kdaj in kako opraviti zimsko zatiranje varoj?
Dr. Peter Kozmus: Menjava čebeljih matic v letu 2011
Franc Šivic: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Tone Žakelj: Spremljanje števila odpadlih varoj s testnim vložkom v AŽ-panju
Marko Borko: Letošnja izkušnja čebelarjev z Apiguardom
S KNJIŽNE POLICE
Franc Prezelj: Marija Mlaker Šumenjak: Čebela se predstavi (3. izdaja)
VETERINARSKI NASVETI
Suzana Skerbiš, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za oktober
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Miha Štular: Čebelarjeva opravila v oktobru
ODMEVI
Janez Gregori: Nekaj misli ob pripravi nacionalnega programa zaščite kranjske čebele
MLADI ČEBELARJI
OBLETNICE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
JURE JUSTINEK: OCENA PAŠNE SEZONE 2011
Leto 2011 je bilo pašno zelo zanimivo in čebelarji se radi pohvalijo, koliko medu so iztočili. Čebelarska pašna sezona se je letos začela precej prej kot navadno, pa tudi trajala je precej dlje kot po navadi. Lepo vreme se je pojavilo že marca in čebele so na spomladanskih cvetlicah že našle tudi prvo pašo. V sredini aprila sta v večjem delu države začela cveteti divja češnja in regrat, paše pa ni niti za dan zmotilo slabo vreme. Na območjih Štajerske, Primorske in Bele krajine so čebele že aprila nabrale za prvo točenje. Paša se je nadaljevala in v Prekmurju je zacvetela oljna ogrščica, drugod pa gozdna podrast, travniki in sadno drevje. Zaradi pomorov čebel v Pomurju smo pridelali nekaj manj medu oljne ogrščice, ob medenju akacije pa so se razmere že nekoliko izboljšale …
ANDREJA KANDOLF: POGOSTE NAPAKE ČEBELARJEV – UGOTOVITVE INTERNE KONTROLE MEDU
Med interno kontrolo medu smo ugotovili, da imajo čebelarji težave pri označevanju serije (lot) živila. Ta namreč pogosto manjka ali je označena nepopolno.
VLADO AUGUŠTIN: KDAJ IN KAKO OPRAVITI ZIMSKO ZATIRANJE VAROJ?
Varoza je zajedavska bolezen, ki povzroča obolelost čebelje zalege, posredno pa tudi celotne čebelje družine. Povzročitelj te bolezni je pršica Varroa destructor. Ta se prehranjuje s hemolimfo (krvjo) čebelje zalege ali čebel, odvisno od tega, kje v čebelji družini se je naselila. Oplojene samičke varoj manjši del časa preživijo na čebelah, po večini pa so v pokritih celicah čebelje zalege. Tja namreč samičke varoj izležejo svoja jajčeca prej, preden čebele pokrijejo zalego. Tam se zajedavci tudi izlegajo in razmnožujejo. V čebelji družini, ki so jo napadle varoje, se porajajo slabotnejše, manjše in pohabljene čebele, ki niso sposobne skrbeti zase, še manj pa za zalego. Zaradi tega takšne čebele niso zmožne opravljati niti drugih opravil v čebelji družini, zato ta ni več tako delavna in produktivna. Napadena čebelja družina je tudi občutno manj odporna na različne kužne in nekužne bolezni, počasi začne hirati in na koncu odmre …
DR. PETER KOZMUS: MENJAVA ČEBELJIH MATIC V LETU 2011
V okviru Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v letih 2011–2013 smo letos izvedli menjavo čebeljih matic, ta pa je načrtovana tudi za leti 2012 in 2013. Razlog za vključitev ukrepa v uredbo je bila ugotovitev, da se v Sloveniji pojavlja vse več čebel z rumenimi ali oranžnimi obročki na zadku, ki za kranjsko sivko niso značilni in kažejo na križanje z drugimi čebeljimi rasami …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
ŠPANIJA – Skupina znanstvenikov z univerze v Cordobi je lani izvedla zanimiv poskus, katerega rezultati bodo gotovo koristni tudi za slovenske čebelarje. 9. aprila 2010 so 15 čebeljih družin v LR-panjih razdelili na tri skupine po pet panjev ter jih postavili na podnice z mrežami po celotni površini. Pod mreže so vstavili lesonitne plošče, na vsako pa še list papirja, premazanega z vazelinom. Na masten papir so se nalepile varoje, ki so odpadale po naravni poti. Po štirih dneh so odpadle varoje prešteli in ugotovili, da jih je v prvi skupini padlo povprečno po 15 na panj, v drugi po 30 in v tretji po 20. Nato so prvi skupini odstranili mrežaste podnice in jih nadomestili s klasičnimi lesenimi, katerih uporaba je sicer zelo razširjena, drugi skupini so pustili mrežaste podnice z lesonitnimi vložki, tretji pa so odstranili lesonitni vložek, tako da so varoje padale skozi mrežo na tla. Po skoraj štirih mesecih, natančno 5. avgusta, so vsem panjem za štiri dni znova namestili mrežaste podnice z lesonitnim vložkom in s testnimi papirji, prepojenimi z vazelinom. Po štirih dneh so jih odstranili in prešteli vse naravno odpadle varoje. In kaj se je pokazalo …
ZDA – Warren Miller, predsednik združenja čebelarjev zvezne države Pennsylvania, že deset let uspešno čebelari z več kot 100 čebeljimi družinami, ne da bi uporabljal kakršno koli sredstvo proti varojam. Skrivnost njegovega uspeha je v vsakoletni menjavi matic in v začasni prekinitvi zaleganja. Na začetku glavne paše − v njegovem kraju je to prvi teden junija − odstrani vse matice in z njimi v prašilčkih oblikuje rezervne družine. Po dveh tednih družinam doda mlade, letošnje matice, ki jih čebele rade sprejmejo …
ITALIJA – V italijanskem mestu Cuneo ima sedež neprofitna organizacija U.C.E.P.E., ki se ukvarja se predvsem s problemi v kmetijstvu, s težavami na področju ekologije ter okolja, v zadnjih letih pa predvsem z zaščito čebel. Znan je predvsem njen projekt Save the Bees (Rešimo čebele), ki v Italiji poteka že nekaj časa. V okviru tega projekta vsako leto s posebnim priznanjem, imenovanim »Cavaliere della ape regina« (»vitez čebelje matice«), nagradijo enega italijanskega čebelarja ali strokovnjaka s področja čebelarstva, ki je bil v minulem letu najbolj zaslužen za ohranjanje čebel v Italiji …
TONE ŽAKELJ: SPREMLJANJE ŠTEVILA ODPADLIH VAROJ S TESTNIM VLOŽKOM V AŽ-PANJU
Strogo upoštevanje zahtev Državnega operativnega programa zatiranja varoze od čebelarja (s slovenskim povprečnim številom čebeljih družin) zahteva, da mora imeti v najmanj 6 panjih vsaj 15–20 tednov vstavljene vložke za spremljanje odpada varoje, da mora testne plošče najmanj enkrat na teden prešteti odpadle pršice. Na leto to pomeni vsaj 80–120 štetij, ki so posebej zahtevna pri čebelarjenju v AŽ-panjih, saj je vsako štetje nujno povezano z odpiranjem panja …
MARKO BORKO: LETOŠNJA IZKUŠNJA ČEBELARJEV Z APIGUARDOM
V okviru programa zatiranja varoj v letu 2011 je bilo za poletno zatiranje teh zajedavcev predvideno in čebelarjem tudi razdeljeno sonaravno sredstvo Apiguard, izdelano na podlagi timola. Več čebelarjev smo vprašali, kako so zadovoljni z učinkovitostjo sredstva, ali jim je njegova uporaba povzročila kaj težav zaradi ropanja ter ali so imeli težave s pravilnim vstavljanjem in doziranjem …
FRANC PREZELJ: MARIJA MLAKER ŠUMENJAK: ČEBELA SE PREDSTAVI (3. IZDAJA)
Prva izdaja učbenika ČEBELA SE PREDSTAVI je izšla leta 1998. Leto pozneje je na svetovnem kongresu APIMONDIE v mestu Vancouver v Kanadi med čebelarsko literaturo z vsega sveta prejela zlato odličje, dr. Janez Poklukar pa jo je predpisal kot učno gradivo za študente Biotehniške fakultete v Ljubljani. Druga izdaja je izšla leta 2002 z nekaterimi redakcijskimi popravki, a brez vsebinskih sprememb, zdaj pa je pred nami oblikovno obogatena tretja izdaja z izjemnimi fotografijami in z dopolnjenimi vsebinami …
SUZANA SKERBIŠ, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA OKTOBER
Po dolgem in vročem poletju so si čebele zdaj že pripravile gnezda, v katerih bodo preživele neaktivni del leta. Na območjih, na katerih je zamedil bršljan, mora čebelar sate z bršljanovim medom ter sate s težko prebavljivimi manovimi medovi odmakniti čim dlje od gnezda ali jih odstraniti iz panjev. Prav neprimerna hrana je namreč poglavitni razlog za pojav hujših izbruhov nosemavosti in griže …
MIHA ŠTULAR: ČEBELARJEVA OPRAVILA V OKTOBRU
Jesen je prispodoba zrelega človeka. Čas, ko nam narava ponuja svoje zadnje preobilje, pred njenim počitkom do prihodnje pomladi. Začaran krog, ki se sklepa, a nikoli ne sklene. Navaden smrtnik nad tem nima nobene moči. Tudi čebelja družina svojevrstno dozori. Za mlado matico je z izleganjem zimskih čebel težka preizkušnja ohranjanja svoje vrste, mlade čebele pa imajo nenadomestljivo nalogo preživetja čebelje družine do prihodnje pomladi – to je brez dvoma do potankosti izdelan naravni mehanizem ohranjanja in nadaljevanja čebelje vrste …
JANEZ GREGORI: NEKAJ MISLI OB PRIPRAVI NACIONALNEGA PROGRAMA ZAŠČITE KRANJSKE ČEBELE
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenovalo delovno skupino za pripravo predloga nacionalnega programa za ohranitev kranjske čebele. Ker se sam že vrsto let ukvarjam s to problematiko, želim prikazati nekaj svojih misli o tem vprašanju, saj si ga razlagamo različno. Še vedno namreč ne dojamemo povsem, kaj je treba storiti …
Šalje se...