Izašao je iz štampe decembarski broj časopisa "Slovenski čebelar", a ovde možete pogledati sadržaj.
UVODNIK
Boštjan Noč
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Dr. Andrej Podjavoršek: Pridelava medenih pijač
Dr. Maja Smodiš Škerl in Mitja Nakrst: Odziv čebelje zalege na akaricide
Milan Meglič, Janez Gregori: Sodobno čebelarjenje – Razvoj čebelje družine v spremenjenem okolju (I. del)
Marko Borko: Odprtje polnilnice v čebelarstvu Bedek
Franc Šivic, dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med.: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Igor Vatovec: Inovativne rešitve v čebelarstvu Vatovec
Vlado Auguštin: Inovacija – žičenje satnikov
ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI
Prof. dr. Janez Grad: Sonaravno gojenje čmrljev
S KNJIŽNE POLICE
Mag. Milan Škrlj: dr. Aleš Krbavčič et al.: Kemijski priročnik
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Miha Štular: Čebelarjeva opravila v decembru
VETERINARSKI NASVETI
Martina Škof, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za december
ČEBELARSKI POTOPIS
Franc Šivic: Apimondia 2011 v Argentini (II. del)
OBLETNICE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
V SPOMIN
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
DR. ANDREJ PODJAVORŠEK: PRIDELAVA MEDENIH PIJAČ
Naši predniki so iz medu pripravljali različne pijače. Janez V. Valvasor je v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske zelo natančno opisal tehnologijo izdelave medice, kljub temu pa takratna receptura nima veliko skupnega s sodobno izdelavo kakovostne medice. Priprava medenih pijač je zanimiva, saj za ta namen lahko uporabimo presežke medu, hkrati pa popestrimo našo ponudbo in s tem povečamo možnosti za dodatni zaslužek. Za pridelavo kakovostnih medenih pijač pa ne zadostujejo zgolj recepti, saj so poleg kakovostnega medu potrebna še številna znanja s področja alkoholnega vrenja, kletarstva in trženja. Postopek pridelave je povezan tudi s številnimi pomembnimi odločitvami in skrbmi pridelovalca, preden je medena pijača pripravljena za prodajo …
DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL IN MITJA NAKRST: ODZIV ČEBELJE ZALEGE NA AKARICIDE
V čebelji družini se odmiranje pojavlja postopno. Poznamo več dejavnikov, ki povzročajo propadanje družin: različni povzročitelji bolezni (Varroa destructor, Nosema sp., virusi itn.), vnos kemičnih sredstev neposredno v družino in interakcije s pesticidi iz okolja, ki jih pašne čebele s hrano zanesejo v gnezdo. Pri večji, pogosto nenadni zastrupitvi, mrtvice ležijo pred panjem, na žrelu in tudi v notranjosti panja. Lahko se plazijo po travi in tleh, nato kmalu obležijo na hrbtu z iztegnjenimi rilčki. Prizadeta družina si dalj časa ne opomore, dotok hrane je okrnjen zaradi zmanjšanega števila pašnih čebel. Znaka postopne slabitve družine sta zmanjševanje števila delavk in krajša življenjska doba, pri čemer predvidevamo, da se ves proces začenja že v obdobju razvoja zalege …
MILAN MEGLIČ, JANEZ GREGORI: SODOBNO ČEBELARJENJE – RAZVOJ ČEBELJE DRUŽINE V SPREMENJENEM OKOLJU (I. DEL)
Z razvojem raziskovalnih dejavnosti na področju čebelarstva se spreminjajo nekatera ustaljena védenja, tako o življenju in biologiji čebel kot tudi o čebelarjenju samem. O tem nam govorijo številna objavljena dela, včasih s presenetljivimi ugotovitvami, ki naše dozdajšnje védenje obračajo na glavo. Leta 2008 so apidologi A. Imdorf, K. Ruoff in P. Fluri objavili knjigo z naslovom Volksentwicklung bei der Honigbiene (Razvoj družine medonosne čebele), ki je tako rekoč povzetek raziskovalnih rezultatov vseh v svetu pomembnih strokovnjakov. To potrjuje tudi seznam uporabljene literature v njej, saj obsega kar 167 enot. Knjiga je napisana pregledno, s številnimi grafičnimi ponazoritvami raziskovalnih rezultatov. Menila sva, da bi vsaj najpomembnejše ugotovitve zanimale tudi naše čebelarje oz. da jih je treba seznaniti z dogajanjem v svetu na tem področju. Tako bo tudi jasno, kje smo pravzaprav mi …
MARKO BORKO: ODPRTJE POLNILNICE V ČEBELARSTVU BEDEK
Čebelarstvo Bedek iz Moščancev je 19. oktobra 2011 odprlo novo polnilnico medu. Odprtja polnilnice se je udeležil tudi v. d. ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Naložba je vredna 30.000 evrov. V novi polnilnici bodo lahko v 48 do 72 urah segreli 1800 kilogramov medu, na uro pa bodo lahko natočili od 250 do 300 kilogramov medu …
FRANC ŠIVIC, DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL, DR. VET. MED.: NOVICE IZ SVETA
ITALIJA – Italijanski čebelarji so se 18. oktobra letos razveselili ob novici, da je ga. Francesca Martini, podsekretarka na ministrstvu za zdravje, uradno podaljšala prepoved uporabe neonikotinoidov za zaščito semenskega zrnja koruze. Rezultati raziskovalcev projekta APENET so nedvoumno dokazali, da so pomore čebel v obdobju setve koruze povzročali prav ti pesticidi, ki so jih ob setvi zanesli tudi na cvetoče kulture v okolici …
AVSTRIJA – Večina avstrijskih čebelarjev, ki svojih pridelkov ne želijo onesnaževati z ostanki kumafosa, amitraza in drugih sintetičnih akaricidov, uporablja za poletno uničevanje varoj mravljinčno kislino. Ker pa je ta nevarna in agresivna, saj pri najmanjši nepazljivosti prizade390 ne čebele, matice in zalego, vedno več čebelarjev prisega na eterična olja, ki so lahko ob pravilni uporabi zelo učinkovita …
ŠVICA – Eden izmed možnih vzrokov za izgube čebeljih družin so elektromagnetna polja, ki jih je ustvaril človek. Do zdaj so znanstveniki opravili nekaj raziskav z brezžičnimi telefoni, ki so jih postavili v panj …
ZDA – Znanstveniki Univerze v Illinoisu (Urbana, ZDA), Oddelek za entomologijo in Oddelek za celično in razvojno biologijo, so opazovali encime iz skupine cytochrome P450, ki so znani po svoji sposobnosti detoksifikacije ali razstrupljanja v večini organizmov. Pri čebeli ima omenjeni encim pomembno vlogo pri toleranci na piretroide, kot je tau-fluvalinat (za zatiranje pršice Varroa destructor), vendar pri čebelah in drugih opraševalcih do zdaj še niso našli specifičnega encima iz te skupine …
IGOR VATOVEC: INOVATIVNE REŠITVE V ČEBELARSTVU VATOVEC
Spadam med manjše slovenske čebelarje z 20 AŽ-panji. V tridesetih letih čebelarjenja sem pridobil nekaj izkušenj in naletel tudi na precej težav. Rešitve, ki jih prikazujem v nadaljevanju, zdaj uporabljam tretje leto. Sam sem z njimi zadovoljen, sicer pa oceno prepuščam stanovskim kolegom …
VLADO AUGUŠTIN: INOVACIJA – ŽIČENJE SATNIKOV
Med drobno čebelarsko delo, ki ga navadno opravimo pozimi ob topli peči, sodi tudi zbijanje in žičenje satnikov. Jeseni, ko smo satje prebrali in sortirali, smo iz našega čebelarstva izločili precejšnje število starih satov, ki jih bomo morali seveda spomladi nadomestiti z novimi. Letvice za nove satnike kupimo v trgovini s čebelarskim priborom ali nam jih po naših navodilih nareže domači mizar, marsikdo pa si jih nareže tudi sam. Letvice kar sami zbijemo v okvirje oz. satnike, da nam gre delo hitreje in kakovostneje od rok, pa si pomagamo s stojalom za zbijanje satnikov …
PROF. DR. JANEZ GRAD: SONARAVNO GOJENJE ČMRLJEV
Sonaravno gojenje čmrljev je gojenje čmrljev v leseni škatli ali škatli iz lepenke, v cvetličnem keramičnem lončku in podobnih posodah med njihovim vsakoletnim pojavljanjem v naravi, to je od zgodnje pomladi do zgodnje jeseni. Zato jim bomo v nadaljevanju rekli kar PANJ …
MAG. MILAN ŠKRLJ: DR. ALEŠ KRBAVČIČ ET AL.: KEMIJSKI PRIROČNIK
Pri Slovenskem kemijskem društvu je v elektronski obliki (CD) izšla publikacija o kemikalijah, ki jo v Sloveniji pogrešajo tudi čebelarji, lovci, ribiči in skupine, ki so pogosto v stiku z naravnim okoljem, ki skrbijo za zaščito rastlin (gozdarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo) in živali (veterina) in potrebujejo strokovne podatke o delovanju kemikalij, o zaščiti pred njihovim škodljivim delovanjem ter tudi o postopkih za zaščito okolja, živali in ljudi, ki pri svojem delu prihajajo v stik s kemičnimi sredstvi. V publikaciji so posebej predstavljene kemikalije, katerih uporaba je v Sloveniji dovoljena na področjih kmetijstva, sadjarstva in gozdarstva …
MIHA ŠTULAR: ČEBELARJEVA OPRAVILA V DECEMBRU
Spoštovane čebelarke in čebelarji! Pred nami je zadnji mesec tega leta. Za številne je to čas veselja, sladkih pričakovanj, velikih praznikov, za številne pa, žal, tudi čas globoke notranje praznine. Ljudje, zaljubljeni v materializem sodobnega sveta, izgubljamo socialni stik s sočlovekom, častímo demone tuzemskih dobrin in se hkrati notranje razkrajamo v medčloveških odnosih, v našem odnosu do narave, to pa nas duhovno vse bolj siromaši. V mislih se sprehajam skozi dogodke skoraj že minulega leta. Temu sledi obvezno samoizpraševanje vesti, kritična presoja mojih dobrih in slabih odločitev in dejanj ter sklep, da bo v prihodnjem letu bolje. Naj bo konec leta za vsakega izmed nas priložnost, da postanemo boljši. Ne samo boljši čebelarji, ampak tudi boljši v odnosu do soljudi, do narave in celotnega stvarstva na sploh …
MARTINA ŠKOF, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA DECEMBER
Pozimi lahko v miru pregledamo in preberemo zaloge satja. Zaradi letošnje velike razširjenosti hude gnilobe čebelje zalege priporočamo, da staro satje in satje jeseni odmrlih družin pretopite v sveče, še posebej če je v njem neizležena zalega. S tem boste iz panjev odstranili tudi veliko spor noseme, hude gnilobe in poapnele zalege …
FRANC ŠIVIC: APIMONDIA 2011 V ARGENTINI (II. DEL)
Na kongresih Apimondie je ena izmed spremljevalnih dejavnosti, ki vsakič pritegne največ obiskovalcev, velika mednarodna razstava Apiexpo. Letošnja v Buenos Airesu je bila predvsem v znamenju številnih izvoznikov medu, saj so države Latinske in Srednje Amerike v svetovnem merilu med najpomembnejšimi pridelovalci tega sladkega pridelka čebel. Njihovi razstavni prostori so bili največji in najbolj razkošno urejeni. Eden izmed razlogov, da je na voljo toliko medu za izvoz, je poleg visokih donosov tudi izjemno majhna domača poraba. Toliko večja pa je poraba mesa, saj je za Argentince najboljša hrana »asado« – na žaru pečena govedina. In roko na srce, boljše ne boste dobili nikjer drugod na svetu …
Šalje se...