Upravo je završen časopis "Slovenski čebelar" za maj.
Sadržaj možete pogledati ovde:
UVODNIK
Janez Gregori
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Maksimilijan Mohorič: Mednarodno leto gozdov 2011
Franc Prezelj: Ali je prevažanje nakladnih panjev na pašo velik problem?
Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med. in Peter Podgoršek: Strokovne dejavnosti Kmetijskega inštituta Slovenije v letu 2010
Vlado Auguštin: Ogrebanje rojev
Franc Šivic: Novice iz sveta
APITERAPIJA
Marjan Debelak: Apiterapija v malem čebelnjaku
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Ivana Kovačevič: Terensko svetovanje na širšem celjskem območju
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Miha Štular: Čebelarjeva opravila v maju
VETERINARSKI NASVETI
Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: Operativni program zatiranja varoze za leto 2011
Suzana Skerbiš, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za maj
ZGODOVINA ČEBELARSTVA
zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar: Publicistična dejavnost čebelarjev družine Rothschütz
ČEBELARSKI TURIZEM
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
MAKSIMILIJAN MOHORIČ: MEDNARODNO LETO GOZDOV 2011
Generalna skupščin Združenih narodov (OZN) je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. Cilji te globalne akcije so ustavitev krčenja gozdov, vzpostavitev zavarovanih območij in oblikovanje skladov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. OZN poziva vlade, vladne in nevladne organizacije, društva in posameznike, naj se vključijo v oblikovanje programov in izvajanje dejavnosti, povezanih z gozdovi, oziroma jih podprejo. Z gozdovi je poraščenih kar 31 odstotkov površine Zemlje. V minulem desetletju je bilo za kmetijska zemljišča izkrčenih 13 milijonov ha gozdov, po večini v Latinski Ameriki in Afriki. V Evropi je stanje gozdov stabilno, v nekaterih državah pa se njihova površina zaradi opuščanja kmetijstva celo povečuje …
FRANC PREZELJ: ALI JE PREVAŽANJE NAKLADNIH PANJEV NA PAŠO VELIK PROBLEM?
Vsak problem je velik toliko, kolikor ga poznaš. Če si prepričan, da je problem nerešljiv, tak tudi ostane. Ko pa si postavljen pred dejstvo, da tako ne gre več naprej, se je doslej še vedno našla boljša rešitev. Vzemimo za primer selitve čebel na pašo pred 200 in več leti, ko so »kranjiče« nosili na pašo v krošnjah ali jih na daljše razdalje vozili s kravjo vprego. Po več desetletjih in celo stoletjih so čebele pri nas naselili tako v stacionarne čebelnjake kot tudi v zabojnike in prirejene tovornjake, prevažanje čebel v listovnih panjih pa je postalo nekaj običajnega …
MAJA SMODIŠ ŠKERL IN PETER PODGORŠEK: STROKOVNE DEJAVNOSTI KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE V LETU 2010
Leta 2010 smo na podlagi Rejskega programa za kranjsko čebelo 2005–2010 izvajali strokovne naloge, določene v Programu strokovnih nalog na področju čebelarstva …
VLADO AVGUŠTIN: OGREBANJE ROJEV
Maja dosežejo čebelje družine vrhunec razvoja. To je mesec, v katerem matice najbolj intenzivno zalegajo, posledica tega pa je pojav rojilnega razpoloženja. Majski roji so najmočnejši in za preživetje čebel pri nas tudi najpomembnejši …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
NEMČIJA – Na čebelarskem inštitutu v Hohenheimu so lani ob finančni pomoči neke švicarske fundacije izvedli izjemno zanimiv znanstveni projekt. Pri raziskovanju v okviru doktorske disertacije je Tini Ziegelmann kot prvi na svetu uspelo izolirati snov, ki se pri mladih samičkah varoje pojavlja v kratkem času parjenja s samčki v celicah …
AVSTRIJA – Po 19 letih dela v vodstvu Avstrijske čebelarske zveze se je naš prijatelj inž. Josef Ulz odločil odložiti svojo predsedniško funkcijo …
ZDA – Ko se je razširila novica, da so v bližini znanega avstralskega turističnega mesta Cairns našli roj azijske vrste čebel Apis cerana, so se hitro odzvale ameriške oblasti in prepovedale kakršen koli uvoz matic in živih čebel iz Avstralije. Prepoved so utemeljile z domnevo, da bi te čebele v Severno Ameriko morebiti prenesle tudi različne viruse, ki jih dotlej na tej celini ni bilo …
MARJAN DEBELAK: APITERAPIJA V »MALEM ČEBELNJAKU«
Iz mojega arhiva sem potegnil list, na katerega sem že pred leti narisal načrt za »mali čebelnjak«, ki je sicer po osnovni obliki enak večjemu, le da je v njem manjše število panjev. Na kopijo tega lista sem v rdeči barvi vrisal še osnutek za prilagoditev čebelnjaka za morebitno izvajanje apiterapije z vdihavanjem zdravilnih panjskih izhlapin (vonjav) ter s sprejemanjem zvočnih in drugih skrivnostnih emisij naravnost iz panja na način, ki si ga je v principu izmislil in ga v posebnem izvaja paviljonu Franci Šivic …
IVANA KOVAČEVIČ: TERENSKO SVETOVANJE NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU
S čebelami sem se začela ukvarjati pred desetimi leti. V tandemu Medokošt čebelarim s približno 150 čebeljimi družinami v AŽ- in nakladnih panjih na Kozjanskem. Na širšem celjskem območju nas je deset terenskih svetovalcev. Čebelarji so nas dobro sprejeli. Udeležujejo se delavnic in nas pokličejo, če potrebujejo nasvet ali pomoč. Vedno več je tudi čebelarjev začetnikov, za katere smo nekakšni mentorji pri njihovem delu s čebelami …
MIHA ŠTULAR – CERKLJE NA GORENJSKEM: ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU
Ta mesec se narava odene v svoj cvetoči plašč in čebelam obilno deli pelodne, nektarne in manine darove. Zgolj od čebelarja samega je odvisno, ali bodo njegove čebele zmožne nabrati toliko teh naravnih dobrin, da bo del njihove bere pripadel tudi njemu. Seveda se v tem času lahko pojavi tudi obdobje slabega vremena, v tem primeru pa nam ne pomaga niti vse naše čebelarsko znanje in izkušnje niti močne čebelje družine, pripravljene na maksimalno izrabo paše. Ob slabem vremenu lahko čebele in čebelarji le nemočno čakamo, da se nas narava znova usmili …
NACIONALNI VETERINARSKI INŠTITUT VETERINARSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI: OPERATIVNI PROGRAM ZATIRANJA VAROZE ZA LETO 2011
Tudi letos nadaljujemo zatiranje varoj po Operativnem programu zatiranja varoze za leto 2011, ki je pripravljen na podlagi Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2011–2013 (Ur. l. RS, št. 4/2011). Tokrat bomo program, katerega uspehi so opazni, izvajali že četrto leto zapored …
SUZANA SKERBIŠ: VETERINARSKI NASVETI ZA MAJ
Ta mesec čebelja družina doseže vrhunec svojega razvoja, matica najintenzivneje zalega in pojavi se rojilno razpoloženje. Število čebel in število zaleženih celic je občutno večje od števila varoj v družini, zato ti zajedavci maja v čebelji družini ne povzročajo vidnih sprememb. Kljub temu pa nas takšno stanje ne sme uspavati. Skrbno moramo opazovati čebele in pregledovati zalego. Če pri čebelah opazimo spremembe, kot so spremenjena telesna zgradba, poškodbe kril, nog ali tipalk, motnje v letenju, spremembe na zaleženi površini, bolehanje ali odmiranje čebel, pokličimo veterinarja NVI, da bo opravil klinični pregled in predpisal ustrezno terapijo …
ANDREJ ŠALEHAR: PUBLICISTIČNA DEJAVNOST ČEBELARJEV DRUŽINE ROTHSCHÜTZ
Čebelarji iz družine Rothschütz imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavitvi in priznanju kranjske čebele. Posebej je treba poudariti, da so s številnimi strokovnimi objavami v domačih in tujih periodičnih publikacijah, s knjigami in tiski, ki so jih sami napisali in tudi financirali njihovo izdajo, utirali kranjski čebeli pot in uveljavitev v Evropi in svetu. Dokazano so bili pri tem dejavni številni družinski člani: Philipp (Emilov oče; častni doktor), Emil, Philip (Emilov sin), Antonija (Emilova žena) in drugi. Nekatere objave so podpisane samo z inicialkami: »R.«, »B. R.«, »R. E.«, »R. Ph.« in drugimi. Podpisovali so se z različnimi priimki – Roschütz, Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R. …