Upravo je završen aprilski broj časopisa "Slovenski čebelar" za april.
SADRŽAJ
UVODNIK
mag. Amalija Božnar
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Vlado Auguštin: Kaj moramo upoštevati pri pripravi čebel na pašno sezono?
Vladimir Fajdiga: Iz predavanja dr. Ivane Tlak Gajger o Nosema ceranae
dr. Peter Kozmus: Ugotavljanje odstotka čebel z rumenimi obročki na zadku na območju Slovenije
Franc Šivic: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Danilo Bedek: Drugačen način oskrbe družin
Klavdijo Babič: Delo terenskega svetovalca na Obali
Jože Sever: Problematika vzreje rodovniških matic
Henrik Zaletelj: Vzrejna sezona v mojem čebelarstvu
SONARAVNO ČEBELARJENJE
Franc Zavodnik: Biodinamično čebelarjenje
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Miha Štular: Čebelarjeva opravila v aprilu
VETERINARSKI NASVETI
mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za april
ZGODOVINA ČEBELARSTVA
Anton Koželj in zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar: Po sledeh zapuščine čebelarjev družine Rothschütz
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Melita Grilc: Kdaj se registrirati kot trošarinski zavezanec?
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
VLADO AUGUŠTIN: KAJ MORAMO UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI ČEBEL NA PAŠNO SEZONO?
Smo v prelomnem obdobju spomladanskega razvoja čebeljih družin in čebelarjevega dela v čebelnjaku. V prvih dneh pomladi se občutno poveča moč čebelje družine, kajti število na novo izleženih čebel je prvič od začetka zaleganja matice večje od tistih, ki umrejo. Toplejše vreme in prva paša v naravi spodbujata razvoj čebelje družine, ki preživlja obdobje intenzivne vzreje druge generacije čebel. Konec aprila najmočnejše družine že vzrejajo maksimalno količino zalege, podvoji pa se tudi njihova številčnost. Pri najrazvitejših družinah so že opazni prvi znaki rojilnega razpoloženja …
VLADIMIR FAJDIGA: IZ PREDAVANJA DR. IVANE TLAK GAJGER O NOSEMA CERANAE
16. februarja 2011 je bilo v hotelu Perla v Novi Gorici izvrstno predavanje mlade doktorice znanosti Ivane Tlak Gajger, dr. vet. med. iz Zavoda za biologijo in patologijo rib in čebel pri Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Gospa Gajger je pred letom dni zaključila svoje več kot tri in pol-letno raziskovalno delo ter obranila doktorsko disertacijo pod mentorstvom doc. dr. sc. Olivera Vugreka z naslovom: Vzpostavitev sistema transpozon mutageneze za bakterijo Paenibacillus larvae (povzročiteljica hude gnilobe, op. a.). Vendar tema njenega tokratnega predavanja ni bila huda gniloba, temveč nosemavost, ki jo povzroča Nosema ceranae. Predavateljica je v uvodu splošno opredelila čebelje bolezni ter naštela neposredne povzročitelje le-teh: virusi, glive, zajedavci …
PETER KOZMUS: UGOTAVLJANJE ODSTOTKA ČEBEL Z RUMENIMI OBROČKI NA ZADKU NA OBMOČJU SLOVENIJE
V zadnjih letih je opaziti, da se v populaciji kranjske čebele v Sloveniji pojavlja več čebel z rumenimi in oranžnimi obročki na zadku kot pred časom. To opažajo tako čebelarji kot tudi strokovnjaki. Da bi ugotovili, kolikšen odstotek teh čebel se pojavlja na posameznih območjih Slovenije, smo leta 2010 izvedli morfološko analizo čebel, na podlagi katere smo določili odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku v posameznih občinah in na posameznih območjih. Analizo je zasnoval in izvedel Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), vzorce pa so zbrali terenski svetovalci Javne svetovalne službe v čebelarstvu (JSSČ) …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
ZDA – Ameriški čebelarji z zanimanjem pričakujejo dva nova proizvoda za uničevanje varoj, ki naj bi v teh dneh dobila dovoljenji tamkajšnje Agencije za zaščito okolja (EPA) za uporabo v čebelarstvu. Trgovsko ime prvega je Hopguard. Beseda »hop« v angleščini pomeni hmelj, »guard« pa zaščito ali zaščitno sredstvo. Gre za trakove iz kartona, potopljene v temno rjavo tekočino, katere sestavni del je hmeljna beta kislina. Ta daje hmelju aromo, nasprotno pa daje alfa kislina hmelju grenkobo. Drugi obetavni proizvod je komercialno poimenovan kot Mite Away Quick Strips (MAQS), njegova aktivna snov pa je mravljinčna kislina. Izdelal ga je čebelar in inovator David Vander Dusen …
Španija – Zgodilo se je, kar so španski čebelarji s strahom pričakovali. Lansko jesen so v okolici baskijskega mesta Huesco na severu države, ne daleč od francoske meje, našli gnezda azijskih sršenov …
Nemčija – Vedno več nemških kmetov se odloča za ekološko kmetovanje. S tem ustvarjajo možnosti tudi za ekološko čebelarjenje, zato se takšni kmetje in čebelarji med seboj povezujejo, s tem pa laže pridobivajo tudi sredstva iz skladov za sonaravno gospodarjenje z zemljo …
DANILO BEDEK: DRUGAČEN NAČIN OSKRBE DRUŽIN
Moj način oskrbe družin je drugačen, kot je je verjetno vajen marsikateri čebelar. Čeprav oskrbujem dokaj veliko čebelarstvo, spomladi ne uporabljam pogač niti kakršnega koli drugega krmljenja čebeljih družin. Če smo jeseni čebele pravilno oskrbeli in nakrmili, dodatnega vnosa spomladi ne potrebujejo, to pa ni priporočljivo niti z vidika dobre čebelarske prakse. Še najslabše je, če pogačo kupimo, ker nikoli ne vemo, kaj je v njej. Če je na njej napis »Uporaba na lastno odgovornost«, mora ta pri uporabniku sprožiti alarm. Kar koli bo najdenega v medu, bo to bremenilo čebelarja, še posebej zadnje čase, ko smo priča vse pogostejšim kontrolam …
KLAVDIJO BABIČ: DELO TERENSKEGA SVETOVALCA NA OBALI
V OČD Koper, v katerega je vključenih 130 čebelarjev, delujem kot senzorični pokuševalec medu in terenski svetovalec. S Stanislavom Rojem skrbiva za območje vseh treh obalnih občin: Koper, Izola in Piran. Večina čebelarjev na tem območju je ljubiteljskih in večina jih čebelari v AŽ-panjskih sistemih. Na nekaterih delih se pojavlja celo prenasičenost s čebelami, urbana naselja se širijo, dodatne težave nastajajo zaradi dovozov čebel na črno, predvsem iz notranjosti države, saj ti prevaževalci ne upoštevajo ne veterinarske zakonodaje ne zakonodaje o pasiščih …
JOŽE SEVER: PROBLEMATIKA VZREJE RODOVNIŠKIH MATIC
Slovenija je kot majhna in lepa dežela lahko ponosna, da na več krajih na njenem območju obstaja možnost vzreje rodovniških matic. Kljub temu pa je treba upoštevati, da so vsi primerni kraji, ki ustrezajo pogojem take vzreje običajno oddaljeni in težko dostopni. Tako imajo tisti, ki tako vzrejo matic opravljajo še dodatne stroške, kar seveda podraži na takem kraju vzrejeno matico …
HENRIK ZALETELJ: VZREJNA SEZONA V MOJEM ČEBELARSTVU
Moje vzrejališče leži v neposredni bližini gradu Podsmreka pri Višnji Gori, kjer je živel prvi trgovec s čebelami, baron Emil Ravenegg Rothschütz in kjer je bila določena tudi tipska lokaliteta kranjske čebele. V mojem čebelarstvu se vzrejna sezona za naslednje leto začne že avgusta, saj le tako lahko zagotovim veliko število mladih čebel, ki jih zazimim zelo močne, saj le v tem primeru lahko spomladi pričakujem, da bom vzrejo lahko začel zgodaj. Načrtovanje vzrejnega dela pa je dejansko nenehna skrb in opazovanje ter beleženje lastnosti družin, kar mi omogoči izbiro najboljšega vzrejnega materiala za v naprej …
FRANC ZAVODNIK: BIODINAMIČNO ČEBELARJENJE
Prav nič nenavadno ni, da številne kulture povezujejo čebele in med s človeškim srcem in ljubeznijo. S tem so povezani tudi medeni tedni in številne druge poročne tradicije. Rudolf Steiner je omenil, da panj navdihuje ljubezen. Iz njegovih razmišljanj se je razvilo biodinamično čebelarjenje, ki ga v nadaljevanju predstavljamo v skrajšani obliki. Menim, da je tako čebelarjenje vendarle morda rešitev za naše čebele …
MIHA ŠTULAR: ČEBELARJEVA OPRAVILA V APRILU
Po nespornem odhodu zime nam narava aprila pričara zavest novega življenja, saj nas opojen razcvet sadnega drevja ter prvi cvetoči travniki in polja navdajajo z novim upanjem na dobro medeno bero. Sčasoma mora vsak čebelar zase, za svoje čebele in svoj pašni okoliš najti najboljši delovni ritem, ki mu omogoča, da uspešno povezuje čebelarjeva opravila s časom, ki mu je na voljo …
IVO PLANINC: VETERINARSKI NASVETI ZA APRIL
Ta mesec se najpogosteje začne pojavljati poapnela zalega. Povzročitelj bolezni je glivica Ascosphera apis. Spore povzročitelja so v naravi zelo razširjene. Sama navzočnost povzročitelja pa še ne pomeni, da se bo bolezen tudi razvila. Poleg povzročitelja oz. določenega števila spor so za razvoj bolezni potrebni še nekateri stresni dejavniki, ki neugodno vplivajo na čebeljo družino, slabijo njeno odpornost ter porušijo biološko ravnotežje v njej …
ANTON KOŽELJ IN ANDREJ ŠALEHAR: PO SLEDEH ZAPUŠČINE ČEBELARJEV DRUŽINE ROTHSCHÜTZ
Grad Podsmreka pri Višnji Gori, v katerem je bil pol stoletja (1859–1910) dom čebelarjev družine Emila Rothschütza in sedež njihovega podjetja Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak), je bil tedaj osrednje čebelarsko središče na Kranjskem. Iz Podsmreke, pozneje tudi iz drugih krajev na Kranjskem, je kranjska čebela stopila na pot v Evropo in svet, na pot uveljavitve in poznejšega priznanja ter vpisa v sistematiko medonosnih čebel. Emil Rothschütz je bil sposoben gospodar, strokovnjak na področju čebelarstva, plodovit strokovni pisec, urednik, založnik in tudi spreten trgovec. Usoda pa njegovi zapuščini ni bila naklonjena. Številni novi lastniki, vojne vihre in nenaklonjen povojni čas so pripomogli, da se je do dandanes slabo ohranila. Za vse, kar se je kljub vsemu ohranilo, pa se lahko zahvalimo številnim zbirateljem, zavednim Slovencem ter knjižnicam doma in po svetu. V tem sestavku bomo to predstavili in opisali …
Šalje se...