SPOS logo
  • Bulgarian
  • Croatian
  • English
  • French
  • German
  • Hungarian
  • Macedonian
  • Romanian
  • Russian
  • Serbian
  • Slovenian
  • Spanish

SPOS
Savez pčelarskih organizacija Srbije

SPOS Ul. Dr Agostina Neta 30 A, 11070 Novi Beograd [email protected] 011/61-28-071 060/444-0-121 060/444-0-124 060/444-0-287

IZAŠAO ČASOPIS „SLOVENSKI ČEBELAR“ ZA JUL I AVGUST



Datum objavljivanja vesti:
Broj pregleda: 2.520

Završen je dvobroj časopisa "Slovenski čebelar", za jul i avgust, a ovde možete pogledati kompletan sadržaj.

UVODNIK

prof. dr. Mihael J. Toman

POMORI ČEBEL

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Čebele moril klotianidin

Marko Alauf: Problemska konferenca o pomorih čebel

IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Vlado Auguštin: Uporaba mravljinčne kisline za zatiranje varoj

Maksimilijan Mohorič: Zatiranje varoj – primer prakse na Spodnjem Saškem

Alenka Jurič, dr. vet. med.: Praktične izkušnje zatiranja varoj z Apiguardom pri čebeljih družinah v Sloveniji

Ivan Toplak in dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med.: Ugotavljanje navzočnosti petih virusov v čebeljih družinah v Sloveniji

v letu 2010

Ivan Jurkovič: Kompatibilnost panjskih sistemov – Kako iz zaprtosti?

Franc Šivic in Tone Žakelj: Novice iz sveta

IZ PRAKSE ZA PRAKSO

Nada Svetlin: Delovanje domžalskih terenskih Svetovalcev

APITERAPIJA

Tone Tome: Uporaba mikroklime čebelnjaka – apiarija – za terapevtske namene

DELO ČEBELARJA PO MESECIH

Miha Štular: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu

VETERINARSKI NASVETI

mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. in , dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za julij in avgust

DOGODKI IN OBVESTILA

OBVESTILA ČZS

MALI OGLASI

OSMRTNICE

IZ VSEBINE

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO: ČEBELE MORIL KLOTIANIDIN

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je v začetku junija sklical sestanek strokovne skupine o nedavnih pomorih čebel v Pomurju. Sestanka so se poleg predstavnikov MKGP z organi v sestavi udeležili tudi predstavniki ČZS, Kmetijskega inštituta Slovenije, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Nacionalnega veterinarskega inštituta, Biotehniške fakultete in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije …

Ob tej priložnosti so bile predstavljene naknadne ugotovitve in strokovne utemeljitve v zvezi s pomorom čebel ter ukrepi, ki jih bo izvajalo MKGP. Ugotovljeno je bilo, da je eden izmed poglavitnih krivcev za pomor čebel aktivna snov klotianidin, ki je za čebele izjemno toksična. Neposredna krivda kmetovalcev je pri tem izključena, to pa potrjujejo tudi ugotovitve pregleda dobre kmetijske prakse na kmetijskih gospodarstvih …

MARKO ALAUF: PROBLEMSKA KONFERENCA O POMORIH ČEBEL

V maju je ČD Ljubljana Moste Polje s pomočjo Četrtne skupnosti Sostro MOL in Čebelarske zveze Slovenije organiziralo problemsko konferenco na temo pomorov čebel in ogroženosti okolja zaradi uporabe FFS. Konferenca je bila z več kot 90 udeleženci zelo dobro obiskana …

VLADO AUGUŠTIN: UPORABA MRAVLJINČNE KISLINE ZA ZATIRANJE VAROJ

V večini evropskih držav so s spodbujanjem novih sonaravnih standardov kakovosti medu in sonaravnega čebelarstva že zmanjšali ali popolnoma prepovedali uporabo lipofilnih in strupenih varoacidov. Prav tako so čebelarski inštituti v Švici, Italiji in Nemčiji že v začetku prejšnjega desetletja predstavili alternativne rešitve pri zatiranju varoj z uporabo hidrofilnih (vodotopnih) sredstev. To so predvsem organske kisline, kot so mravljinčna, oksalna in mlečna kislina, pa tudi timol ali pripravki na podlagi timola …

MAKSIMILIJAN MOHORIČ: ZATIRANJE VAROJ – PRIMER PRAKSE NA SPODNJEM SAŠKEM

V Evropi obstajajo različni načini uporabe MK. Zanimiva so navodila za uporabo te kisline v nemški deželi Spodnja Saška. Tam je za uporabo v čebelarstvu predpisana 60-odstotna ad. us. vet. MK. V drugih nemških deželah je za zatiranje varoj dovoljena tudi uporaba 85-odstotne ad. us. vet. MK …

ALENKA JURIČ, DR. VET. MED.: PRAKTIČNE IZKUŠNJE ZATIRANJA VAROJ Z APIGUARDOM PRI ČEBELJIH DRUŽINAH V SLOVENIJI

Za uporabo najpreprostejše sonaravno zdravilo za zatiranje varoj po končani paši oziroma po zadnjem točenju medu je apiguard v obliki gela, ki vsebuje počasi hlapljivo zdravilno učinkovino timol. Ta se po družini širi z izhlapevanjem in s kontaktom med čebelami oziroma prek čebel delavk, ki imajo v panju vlogo čistilk …

IVAN TOPLAK IN DR. METKA PISLAK OCEPEK, DR. VET. MED.: UGOTAVLJANJE NAVZOČNOSTI PETIH VIRUSOV V ČEBELJIH DRUŽINAH V SLOVENIJI V LETU 2010

Namen raziskave, ki je potekala leta 2010, je bil ugotoviti pogostost posameznega virusa v oboleli čebelji družini in zbrati podatke o pojavljanju klinične slike viroz v povezavi z navzočnostjo varoj. Vzorce smo zbirali na območju celotne Slovenije. Za ugotavljanje petih virusov v vzorcih obolelih čebeljih družin smo od januarja do novembra 2010 zbrali skupaj 117 vzorcev odmrlih odraslih čebel (10–30 mrtvic v vzorcu), matic in nekaj vzorcev odmrle čebelje zalege iz 91 čebelnjakov. Vzorce so odvzeli specialisti za zdravstveno varstvo čebel iz NVI in jih poslali v Virološki laboratorij. Tam smo vzorce pregledali z uvedenimi specifičnimi metodami (RT-PCR) za dokaz petih čebeljih virusov: virus akutne paralize čebel – ABPV, virus črnih matičnikov – BQCV, virus kronične paralize čebel – CBPV, virus deformiranih kril – DWV in virus mešičkaste zalege – SBV …

IVAN JURKOVIČ: KOMPATIBILNOST PANJSKIH SISTEMOV – KAKO IZ ZAPRTOSTI?

V čebelarstvu poznamo dva sistema čebeljih bivališč oz. panjev. Pri prvem sistemu se prostor, v katerem smo namestili čebele, to je prostornina bivališča, lahko spreminja oziroma prilagaja velikosti čebelje družine, saj se ta spreminja; panj se prilagaja razvoju in moči čebelje družine. Tak sistem je nakladni panjski sistem. Poimenovanje se nanaša na skladanje in odvzemanje naklad. Po ocenah na ta način v svetu čebelari več kot 90 odstotkov čebelarjev. Pri drugem sistemu čebelarjenja so panji zloženi v skladovnicah – največkrat v čebelnjakih, zato so dostopni le od zadaj, prostor pa ni spremenljiv v navpični smeri, temveč le delno v vodoravni, to pa ni v skladu z naravnim razvojem čebelje družine …

FRANC ŠIVIC IN TONE ŽAKELJ: NOVICE IZ SVETA

ZDA – Lani so številni čebelarji iz ameriške zvezne države Indiana poročali o zastrupitvah čebel med setvijo koruze, katere seme je bilo obdelano z enim izmed insekticidov iz družine neonikotinoidov. Strokovnjaki kmetijske poskusne postaje v Connecticutu so želeli ugotoviti, kaj natančno je povzročilo pomore čebel. V vzorcih mrtvih čebel iz treh čebelarstev so našli od 3,4 do 7,6 ppb klotianidina, torej snovi, s katero je bilo pred setvijo zaščiteno tudi seme koruze v Pomurju. Cvetni prah osmukanec, nabran v prizadetih čebeljih družinah v enem dnevu, je vseboval približno 20 ppb vsakega od dveh neonikotinoidov, ki jih uporabljajo v ZDA, torej klotianidina in tiametoksana. Zanimivo pa je, da teh dveh strupov niso našli v družinah bližnjega čebelarstva in da te družine niso kazale nikakršnih znakov zastrupitev …

FRANCIJA V uvodniku francoske čebelarske revije Abeilles et Fleurs (Čebele in cvetje) se Olivier Belval, novi predsednik Zveze francoskih čebelarjev (UNAF), sprašuje, koliko časa bodo čebele še umirale zaradi uporabe nekaterih pesticidov iz družine neonikotinoidov. Na južni strani Alp, torej v Italiji, so ta problem elegantno rešili že leta 2009. Ali bodo morali francoski čebelarji za svoje čebele res poiskati varna pasišča zunaj območij z intenzivnim kmetijstvom, na primer v gozdovih …

ITALIJA – Vedno več italijanskih čebelarjev se v boju z varozo odloča za kombinacijo apitehničnih ukrepov in do narave prijaznih akaricidov. Po končani paši, to je po navadi sredi julija, matico zaprejo na del sata, ki je z obeh strani obdan z matično rešetko, in jo v njej zadržujejo toliko časa, dokler se ne izleže vsa zalega. Matico nato izpustijo, zaležen del sata v izoliranem delu satnika izrežejo ter čebele pokapajo s sladkorno raztopino in z dodatkom oksalne kisline …

VELIKA BRITANIJA – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je svoje člane seznanila z načrtom britanskega podjetja Co-operative, da vzpostavi koridorje samoniklih travniških cvetlic, ki bi bili s hrano bogato življenjsko okolje za čebele, čmrlje, metulje in druge opraševalce. Po vsej Veliki Britaniji naj bi številne »čebelje ceste« zasejali s cvetlicami, ki so v zadnjem desetletju skoraj izginile s tamkajšnjih travnikov …

NADA SVETLIN: DELOVANJE DOMŽALSKIH TERENSKIH SVETOVALCEV

Na širšem območju Domžal delujemo štirje terenski svetovalci. V naše matično društvo je včlanjenih več kot sto čebelarjev, ki po večini čebelarijo z manjšim številom čebeljih družin v AŽ-panjih. Terenski svetovalci se tako srečujemo s prijetnimi ljudmi, različnih starosti, dobre volje in z ljubitelji neokrnjene narave, ki je je čedalje manj. Da je to res, nam s svojim vedenjem najprej pokažejo prav naše čebele, saj prek medijev poslušamo skrb zbujajoče novice o vsakoletnih pomorih čebel, letos pa smo slišali tudi novico o namerni zastrupitvi celega čebelnjaka …

TONE TOME: UPORABA MIKROKLIME ČEBELNJAKA – APIARIJA – ZA TERAPEVTSKE NAMENE

Vsak človek v svojem življenju doživi veliko lepih in tudi neverjetnih izkušenj. Svojo izkušnjo že vrsto let z veseljem delim z vsemi, ki so jo pripravljeni sprejeti in vanjo tudi verjeti.

Bil je september leta 1974, ko se je dr. Petek usedel k moji bolniški postelji in mi rekel: »Fant, izvidi kažejo, da imaš multiplo sklerozo. Ne ustraši se, lahko boš živel 60 let in več, vendar nekoliko drugače. « In tako se je spremenilo tudi moje življenje. Nisem pa slutil, da mi bodo pri tem pomagale tudi čebele. Pri iskanju pomoči sem naletel na zeliščarja g. Koželja iz Doba. Ko sem ga tistega daljnega leta 1974 obiskal, mi je svetoval: »Če ti bo pri tvojih težavah kaj pomagalo, bodo to mogoče med, cvetni prah, propolis in matični mleček …

MIHA ŠTULAR: ČEBELARJEVA OPRAVILA V JULIJU IN AVGUSTU

Veliko prehitro nastopi kres, ko se staro čebelarsko leto umakne novemu, in čebelarji se sredi dopustniško razpoloženega vročega poletja le s težavo zamislimo, da je nastopil čas, ko moramo začeti svoje čebelje družine temeljito pripravljati na zimo in na prihodnjo sezono. Od priprav v tem obdobju je odvisen dobršen del prihodnje čebelarske sezone, zato poletje za čebelarje ni čas brezskrbnega dopusta, temveč čas skrbnega dela s čebelami …

MAG. VIDA LEŠNIK, DR. VET. MED. IN , DR. METKA PISLAK OCEPEK, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA JULIJ IN AVGUST

Pred nami sta meseca, ki nam nalagata veliko dela, saj zaključujemo čebelarsko sezono in hkrati pripravljamo čebelje družine, da bodo uspešno preživele zimo in se prihodnjo pomlad primerno razvijale. Zato nekaj nasvetov, na kaj moramo biti v teh dveh mesecih najbolj pozorni …

MORATE BITI ULOGOVANI DA BISTE VIDELI KOMENTARE