SPOS logo
  • Bulgarian
  • Croatian
  • English
  • French
  • German
  • Hungarian
  • Macedonian
  • Romanian
  • Russian
  • Serbian
  • Slovenian
  • Spanish

SPOS
Savez pčelarskih organizacija Srbije

SPOS Ul. Dr Agostina Neta 30 A, 11070 Novi Beograd [email protected] 011/61-28-071 060/444-0-121 060/444-0-124 060/444-0-287

IZAŠAO ČASOPIS „SLOVENSKI ČEBELAR“ ZA DECEMBAR



Datum objavljivanja vesti:
Broj pregleda: 1.670

Izašao je iz štampe decembarski broj časopisa "Slovenski čebelar".

Evo sadržaja broja:

 

UVODNIK

Boštjan Noč

OHRANIMO CEBELE

APIMONDIJA 2013

IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Evgen Kepe: Temperature v čebelji zimski gruči

Dr. Urška Jamnikar Ciglenečki in dr. Ivan Toplak, dr. vet. med.: Genetska raznolikost virusov akutne paralize čebel (ABPV) na območju Slovenije

Vlado Auguštin: Taljenje voska s sončnim talilnikom

Mag. Andreja Kandolf Borovšak in Tanja Magdič: Zagotavljanje sledljivosti je pogoj za dajanje čebeljih pridelkov v promet

Franc Šivic: Novice iz sveta

S KNJIŽNE POLICE

Dr. Maja Smodiš Škerl: G. F. Taranov: Hrana in prehrana čebel

DELO CEBELARJA PO MESECIH

Franc Podrižnik: Čebelarjeva opravila v decembru

VETERINARSKI NASVETI

Suzana Skerbiš, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za december

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

CEBELARSKI TURIZEM

OBLETNICE

DOGODKI IN OBVESTILA

OBVESTILA CZS

MALI OGLASI

V SPOMIN

OSMRTNICE

IZ VSEBINE

XLIII. MEDNARODNI KONGRES APIMONDIA 2013 V UKRAJINI (II. DEL)

Ukrajina je dežela cvetličnega medu, kot se radi pohvalijo ukrajinski čebelarji. Po številu čebelarjev in številu čebeljih družin spada med večje čebelarske države na svetu. V Ukrajini je več kot 400.000 čebelarjev, ki se s čebelarstvom ukvarjajo bodisi ljubiteljsko bodisi poklicno. Čebelarijo s 3,5 milijona čebeljih družin. Povprečna bruto proizvodnja obsega od 50.000–55.000 ton medu na leto. Povprečno pridelajo nekaj več kot 15 kg medu na čebeljo družino. (Ukrajina je sicer tretja največja pridelovalka medu na svetu.) …

EVGEN KEPE: TEMPERATURE V ČEBELJI ZIMSKI GRUČI

Že vse od začetka mojega čebelarjenja me je zanimalo, kako so razporejene temperature v čebelji zimski gruči, kakšne so temperature v panju, ali je panj pozimi treba izolirati ter koliko je smiselno prostor v panju prilagajati moči čebelje družine …

DR. URŠKA JAMNIKAR CIGLENEČKI IN DR. IVAN TOPLAK, DR. VET. MED.: GENETSKA RAZNOLIKOST VIRUSOV AKUTNE PARALIZE ČEBEL (ABPV) NA OBMOČJU SLOVENIJE

Na preživetje čebeljih družin vplivajo številni povzročitelji bolezni in spremembe okolja, v katerem te živijo. Vse te spremembe pomembno vplivajo tudi na imunski sistem čebel in posledično na njihovo zdravje. Poleg dobro znanih posledic zaradi varoj in noseme je vse več podatkov tudi o vlogi čebeljih virusov. Pri medonosni čebeli je do zdaj znanih 19 čebeljih virusov, od teh pa so znanstveniki doslej najpogosteje preučevali štiri: virus akutne paralize (ABPV), virus črnih matičnikov (BQCV), virus kronične paralize (CBPV) in virus deformiranih kril (DWV). Genetski material posameznega virusa predstavlja zaporedje nukleotidov. Genetska raznolikost virusov ABPV je slabo znana, saj je bila v svetu doslej opravljena samo ena raziskava, v katero pa niso bili vključeni virusi ABPV z območja Slovenije …

VLADO AUGUŠTIN: TALJENJE VOSKA S SONČNIM TALILNIKOM

Dobremu in varčnemu čebelarju se med čebelarskim letom nabere precej voščin. Pri pregledovanju panjev čebelarji zbiramo prizidke na satnikih, panjskih stenah in matičnih rešetkah, poškodovane satnice in trotovino iz gradilnikov. Tem voščinam dodamo še sate, ki so se poškodovali pri točenju medu ali med prevozom panjev, ter medene pokrovce in sate, ki jih jeseni zaradi starosti izločimo iz svojega čebelarstva. Voščine, ki jih zbiramo vse leto, moramo zavarovati pred voščenimi veščami, saj jih te lahko uničijo v nekaj tednih …

MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK IN TANJA MAGDIČ: ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI JE POGOJ ZA DAJANJE ČEBELJIH PRIDELKOV V PROMET

Nedavno so inšpektorji napovedali poostren nadzor nad izvorom (poreklom) kmetijskih pridelkov, torej tudi čebeljih pridelkov. Čebelarji, ki svoje pridelke in izdelke dajemo v promet, smo poleg tega, da upoštevamo dobro cebelarsko prakso ter da svoje pridelke in izdelke pravilno označimo, dolžni izvajati tudi notranji nadzor nad pridelavo živil. S tovrstnim nadzorom čebelarji zagotavljamo tudi sledljivost. Za ta namen imamo lahko svoj sistem ali pa se držimo Smernic dobrih higienskih navad …

FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA

BELGIJA – Zaradi vse večjega onesnaževanja okolja in s tem povezanega umiranja čebel belgijski čebelarji z nezaupanjem zrejo v prihodnost. To je tudi razlog, da se zmanjšuje število poklicnih ali polpoklicnih čebelarjev, povečuje pa število ljubiteljev čebel …

ZDA – Leta 1947 je bilo v tej državi 5,9 milijona čebeljih družin, 14 let pozneje 5,5 milijona, potem pa se je število čebeljih družin pospešeno zmanjševalo, tako da jih je bilo letos spomladi le še 2 milijona. Strokovnjaki se bojijo, da je že ogroženo kmetijstvo, saj zmanjkuje čebel za opraševanje …

VELIKA BRITANIJA – Za potrebe opraševanja, predvsem paradižnikov v rastlinjakih in za povečanje pridelka vrtnih jagod, v to državo vsako leto uvozijo od 40.000–50.000 umetno vzrejenih družin čmrljev. V vsakem panju je približno sto delavk. Po vsem svetu prodajo celo več kot milijon družin teh opraševalcev …

DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL: G. F. TARANOV: HRANA IN PREHRANA ČEBEL

Knjiga z izvirnim naslovom ‘Korma i kormlenie pčel’ je v ruskem jeziku izšla leta 1972 in je bila dopolnjena leta 1986. Leta 2006 so jo izdali v srbskem in hrvaškem jeziku, prevod pa je pripomogel k temu, da je knjiga izšla tudi v slovenskem jeziku in da je tako dostopnejša za slovenske čebelarje …

FRANC PODRIŽNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V DECEMBRU

Čebelnjaki počivajo v pričakovanju snežne odeje. Ponekod je zemlja z njo že odeta ali vsaj obdarjena s koristno zmrzaljo, ki uniči različne škodljive organizme in mikroorganizme. Ob tem se ne morem izogniti oktobrski invaziji pikapolonic. Te žuželke so sicer koristne, ker uničujejo škodljivce v sadovnjakih, če jih je preveč, pa jim postanejo sadovnjaki premajhni, zato si poiščejo hrano tudi v gozdovih. Najraje imajo listne in lubne ušice oziroma njihova jajčeca in mlade zarodnice. Posledica takšne invazije je lahko okrnjen razvoj ušic, povzročiteljev mane in gozdnega medenja. Mrzla zima je zato najpomembnejši naravni selektor tega pojava …

SUZANA SKERBIŠ, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA DECEMBER

Zima je čas, ko narava in z njo tudi naše čebele počivajo ter si nabirajo moči, da bodo spomladi vzredile nove generacije. V tem mesecu bomo v čebeljih družinah izvedli zimsko zatiranje varoj, ki je po Operativnem programu zatiranja varoj za leto 2013 obvezno za vse čebelje družine v Sloveniji …

 

MORATE BITI ULOGOVANI DA BISTE VIDELI KOMENTARE