SPOS logo
  • 18
  • 18
  • 18
  • 18
  • 18

SPOS
Savez pčelarskih organizacija Srbije

SPOS Ul. Dr Agostina Neta 30 A, 11070 Novi Beograd [email protected] 011/61-28-071 060/444-0-121 060/444-0-124 060/444-0-287

IZAŠAO MAJSKI BROJ ČASOPISA „SLOVENSKI ČEBELAR“



Datum objavljivanja vesti:
Broj pregleda: 1.354

Izašao je iz štampe majski broj časopisa "Slovenski čebelar".

Evo sadržaja:

 

UVODNIK

Lidija Senič

OHRANIMO ČEBELE

IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

prof. dr. Janko Božič: Strupenost hidroksimetilfurfurala za čebele

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Hidroksimetilfurfural in krmni proizvodi za čebele

dr. Peter Kozmus: Menjava čebeljih matic v letu 2013 in ohranjanje kranjic

Franc Šivic: Novice iz sveta

IZ PRAKSE ZA PRAKSO

Jožica in Jožef Tratnjek: Ometenci, ključ za pridobivanje novih mladih in zdravih družin

Ivan Ogrinc: Kako sem očistil vosek in izkoreninil poapnelo zalego

S KNJIŽNE POLICE

Janez Gregori: Prof. dr. Jože Rihar: Vzrejajmo boljše čebele (četrta, dopolnjena izdaja)

DELO ČEBELARJA PO MESECIH

Franc Podrižnik: Čebelarjeva opravila v maju

VETERINARSKI NASVETI

Suzana Skerbiš, dr. vet. med.: Huda gniloba čebelje zalege

DOGODKI IN OBVESTILA

OBVESTILA ČZS

MALI OGLASI

OSMRTNICE

IZ VSEBINE

PROF. DR. JANKO BOŽIČ: STRUPENOST HIDROKSIMETILFURFURALA ZA ČEBELE

Ugotovili so, da je preživetje čebel manjše, če je koncentracija HMF visoka. Dva različna vira navajata, da ob koncentraciji HMF od 100–150 mg/kg le polovica čebel dočaka 26 dni starosti. V poskusih preživetja se je pokazalo, da je približno enak delež smrtnosti, tj. od 12–15 %, pri saharozi in sirupu, ki vsebujeta 30 mg HMF/kg …

UPRAVA ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN: HIDROKSIMETILFURFURAL IN KRMNI PROIZVODI ZA ČEBELE

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, naročila pripravo mnenja o toksičnosti hidroksimetilfurfurala (HMF) v krmnih proizvodih za čebele …

DR. PETER KOZMUS: MENJAVA ČEBELJIH MATIC V LETU 2013 IN OHRANJANJE KRANJIC

Ukrep Menjava čebeljih matic, ki poteka v okviru Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v letih 2011–2013, je potekal tako leta 2011 kot 2012, načrtovan pa je tudi za letos. V okviru ukrepa bo letos zamenjanih 1400 čebeljih matic, katerih delavke ne izkazujejo morfoloških znakov, značilnih za kranjsko sivko …

FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA

NEMČIJA – V Berlinu se je 19. januarja letos zbralo 25.000 ljudi in z gesli »Siti smo industrializacije kmetijstva! Hočemo jesti dobro! Zahtevamo zdravo kmetijstvo! Zdaj!« …

AVSTRIJA – Avstrijsko apiterapevtsko društvo je 2. februarja letos v gradu Zell/Pram pod vodstvom čebelarskega mojstra Antona Reitingerja pripravilo simpozij o uporabi čebeljih pridelkov v komplementarni medicini …

FRANCIJA – Na Inštitutu za zdravje in raziskave v zdravstvu (INSERM) v Bordeauxu ugotavljajo, da se pri ljudeh povečuje število rakavih obolenj, ki so posledica dolgotrajne izpostavljenosti pesticidom v zelo majhnih količinah …

JOŽICA IN JOŽEF TRATNJEK: OMETENCI, KLJUČ ZA PRIDOBIVANJE NOVIH MLADIH IN ZDRAVIH DRUŽIN

Razmnoževanje čebel z rojenjem je naravni proces, ki čebelam omogoča obstoj in ohranjanje populacije. Kako kompleksen je pojav razmnoževanja, ki mu pravimo rojenje, spoznamo le z natančnim opazovanjem čebelje družine v njenem celotnem letnem ciklu. Ta pojav bi s težavo dojemali z vidika človeške logike, saj gre za zelo kompleksno dogajanje v sami čebelji družini, kjer ni privilegiranih, temveč velja v njihovih genih zapisano pravilo, kdaj in na kakšen način bo delitev oz. rojenje potekalo. Tako čebele same poskrbijo za pomlajevanje vrste in ohranitev populacije …

IVAN OGRINC: KAKO SEM OČISTIL VOSEK IN IZKORENINIL POAPNELO ZALEGO

V zadnjem času lahko veliko slišimo in beremo o zdravi hrani, naravno čistih čebeljih pridelkih in uporabi kemičnih sredstev v čebelarstvu. V zvezi s tem bom predstavil nekaj svojih izkušenj in ugotovitev vse od prvega pojava varoj do dandanes. Varoje so posredno in neposredno povzročile največjo katastrofo v čebelarstvu, saj so vzrok verige drugih bolezni. Presenetila nas je nepripravljenost, da bi se z njo spopadli strokovno, zato smo jo začeli uničevati z različnimi kemičnimi sredstvi …

JANEZ GREGORI: PROF. DR. JOŽE RIHAR: VZREJAJMO BOLJŠE ČEBELE (ČETRTA, DOPOLNJENA IZDAJA)

Četrti ponatis knjige dokazuje, da med čebelarji vlada veliko zanimanje zanjo. Pokojni avtor je bil gotovo naš najboljši poznavalec kranjske čebele in z njo povezane genetike. Poleg tega je bil tudi izjemen praktik, ki je redno potrjeval svoje znanstvene dosežke, ugotovitve pa objavljal v številnih strokovnih in znanstvenih glasilih ter knjigah. Imel pa je še eno lastnost, ki jo v novejši čebelarski literaturi vse bolj pogrešamo: njegovo pisanje je nazorno, razumljivo tudi manj veščemu bralcu …

FRANC PODRIŽNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU

Letošnja zima se nikakor ni hotela posloviti. Po vseh tegobah minulega leta smo doživeli še hladen začetek pomladi, tako da čebele v osrednjih delih Slovenije niso mogle nabirati pelodne paše na vrbi ivi. Razvoj družin zaostaja. Vendar narava igra svojo igro, zato se pustimo presenetiti …

SUZANA SKERBIŠ, DR. VET. MED.: HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE

Huda gniloba čebelje zalege (HGČZ) je zelo kužna in trdovratna bolezen pokrite čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus larvae. Bakterija se v neugodnih razmerah spremeni v zelo odporno sporo, ki ohrani kužnost več desetletij …

 

MORATE BITI ULOGOVANI DA BISTE VIDELI KOMENTARE

Izrada sajta Tirien