Ovih dana izašao je iz štampe decembarski broj časopisa "Slovenski čebelar", čiji sadržaj možete pogledati ovde.
IZ VSEBINE
KAZALO
UVODNIK
Boštjan Noč
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Janez Gregori: Mednarodno leto biotske raznovrstnosti in kranjska čebela
prof. dr. Aleš Gregorc: Raziskave zunanjih vplivov na razvoj in dolgoživost čebel
Tanja Magdič: Prodaja medu pod ceno
Marjan Papež: Medved uničil opazovalno napovedovalno postajo medenja
Maksimilijan Mohorič: Varovanje čebelnjakov pred medvedom
Anže Sobočan: Medovi na Kitajskem
Franc Šivic: Novice iz sveta
Norbert Jedlovčnik: Novice iz sveta
ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI
Ivan Jurkovič: Je medonosna ali samotarka?
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Miro Cetina: Izkušnje terenskega svetovalca
Marko Borko: Medena letina skozi oči poklicnega čebelarja g. Janka Pislaka
Janez Dremelj: Vzrejna sezona v očeh vzrejevalca čebeljih matic
S KNJIŽNE POLICE
Marko Borko: dr. Robert Brus: Sto grmovnih vrst na Slovenskem
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Vladimir Fajdiga: Čebelarjeva opravila v decembru
VETERINARSKI NASVETI
mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za december
ČEBELARSKI POTOPIS
Franc Prezelj: Strokovno potovanje v Srbijo in Bosno
Franc Šivic: Med angleškimi čebelarji
ZGODOVINA SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA
zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar: »Aus Unterkrain« (Iz Dolenjske) – Bienen-Zeitung (1857)
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Tanja Magdič: Prodaja medenih pijač
ODMEVI
Anton Zor: Rumena »kranjica«
MLADI ČEBELARJI
OBLETNICE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
JANEZ GREGORI: MEDNARODNO LETO BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN KRANJSKA ČEBELA
Izteka se leto, posvečeno biotski raznovrstnosti. Javna občila so tej temi namenila veliko pozornosti ter predstavila številne živalske in rastlinske skupine. V zvezi z biotsko raznovrstnostjo pa o čebelah ni bilo veliko napisanega, saj v sicer razmeroma številnih prispevkih o teh žuželkah v njih ni bila obravnavana tematika, ki ji je bilo posvečeno to leto. Vendar je biotska raznovrstnost tudi na tem področju še kako pomembna. Za kaj pravzaprav gre …
PROF. DR. ALEŠ GREGORC: RAZISKAVE ZUNANJIH VPLIVOV NA RAZVOJ IN DOLGOŽIVOST ČEBEL
Septembra 2010 je bil končan raziskovalni projekt s področja čebelarstva z naslovom: »Zmanjševanje vpliva spremenjenih podnebnih razmer ter delovanja patogenih in nepatogenih dejavnikov na družine kranjske čebele (Apis mellifera carnica)«. V obdobju izvajanja projekta smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) izvedli številne raziskave, ki bodo pripomogle k boljšemu poznavanju vzrokov odmiranja družin, s poudarkom na ohranjanju avtohtone kranjske čebele (Apis mellifera carnica) …
TANJA MAGDIČ: PRODAJA MEDU POD CENO
Na spletni strani sem opazila tale oglas čebelarja za prodajo medu: »DO 2 EUR CENEJE od priporočenih cen ČZS« in poleg: »Dober med se prodaja sam!« »Zanimivo,« sem si mislila, »zakaj bi nekdo med prodajal kar do 2 EUR ceneje, če se dober med prodaja sam? Ali ni škoda vsega našega truda, dela s čebelami in ne nazadnje truda naših čebel, da bi med prodajali pod ceno?« …
MARJAN PAPEŽ: MEDVED UNIČIL OPAZOVALNO NAPOVEDOVALNO POSTAJO MEDENJA
V začetku septembra je medved napadel in uničil opazovalni panj oz. opazovalno-napovedovalno postajo medenja na Ljubljanskem vrhu. Dogodek naj sicer ne bi bil povsem nepričakovan, saj je znano, da na območju gojitvenega lovišča Ljubljanski vrh domuje tudi medved. Kljub temu pa napad ni bil nedolžen, saj je medved uničil panj s čebeljo družino, nameščen na skoraj tri metre visokem podstavku, kot je to običajno za opazovalno-napovedovalne postaje v gozdu …
MAKSIMILIJAN MOHORIČ: VAROVANJE ČEBELNJAKOV PRED MEDVEDOM
Rjavi medved je nekoč živel na celotnem ozemlju zdajšnje Slovenije, zdaj pa je njegov življenjski prostor predvsem v Dinarskem pogorju zahodne in jugozahodne Slovenije. Medvedi sicer pogosto pridejo navzkriž s čebelarji, ker jih med neustavljivo privablja, pri tem pa seveda poškodujejo panje in čebelnjake. Leta 2009 je bilo v Sloveniji obravnavanih 33 primerov poškodovanja čebelnjakov in panjev, leta 2010 pa že 51. Kolikšna je moč odraslega medveda, je izkusil tudi čebelar Ivan Benčina. Svoj čebelnjak v Idrijski Beli je zavaroval z betonsko mrežo (s premerom žic 8 mm in s kvadrati velikosti 10 x 10 cm), kljub temu pa jo je medved odtrgal in uničil čebelnjak …
ANŽE SOBOČAN: MEDOVI NA KITAJSKEM
Kitajska se razteza čez 50 stopinj geografske širine, čez tropski, subtropski, zmerno topli in subpolarni podnebni pas, zato tam uspevajo najraznovrstnejše medovite rastline. V literaturi lahko preberemo, da čebele obiskujejo približno 5.000 različnih rastlin, takih, od katerih lahko redno pridobivajo sortne medove, pa naj bi bilo približno sto. 24 rastlin, ki najbolj medijo, raste na 27 milijonov hektarjev velikem območju. Čebele nabirajo medičino tudi na neavtohtonih rastlinah, npr. na oljni ogrščici …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
Italija – Italijanski dnevnik La Repubblica je 8. oktobra 2010 objavil članek v zvezi s sindromom izginevanja čebel (CCD), ki povzema ugotovitev entomologov z ameriške univerze v Montani. S sodelovanjem strokovnjakov ameriške vojske so odkrili, da so izgube čebel zaradi CCD verjetno posledica hkratnega delovanja virusa (Iridovirus) in glivice Nosema. Če se v črevesju čebel pojavita oba mikroorganizma hkrati in če so razmere za njun razvoj ugodne (nizke temperature in visoka vlaga), so čebele prizadete do te mere, da kmalu odmrejo …
Nemčija – Željo po čebelarjenju izraža vedno več mladih iz velikih nemških mest. Tako je samo v Berlinu že približno 500 čebelarjev, njihovo število pa se še povečuje. Seveda so to ljubiteljski čebelarji z nekaj panji, saj si večjega števila zaradi različnih omejevalnih dejavnikov ne morejo privoščiti …
Španija – Špansko čebelarstvo bo v treh letih (2011–2013) prejelo 33 milijonov EUR denarne pomoči, od tega polovico iz evropskih skladov, drugo polovico pa bo prispevala tamkajšnja vlada …
ZDA – V Združenih državah se nadaljuje lov za trgovci, ki so na različne načine tihotapili kitajski med v državo in se pri tem izognili plačilu davkov. Med njimi je tudi Huang Ta Fan. Zaradi ilegalnega uvoza kitajskega medu, za katerega ni plačal protidumpinškega davka, je država izgubila 5,378.370 dolarjev dohodka. Omenjenega trgovca so ustrezni organi že ovadili, vendar obravnave doslej še ni bilo …
NORBERT JEDLOVČNIK: NOVICE IZ SVETA
Nemčija – V okraju Rendsburg-Eckernförde v Nemčiji so v čebelarsko društvo vključeni samo še ostareli člani. Da bi pridobili podmladek, so se med drugim odločili tudi za poseben način pridobivanja novih članov, zlasti podmladka – in to z dajanjem čebeljih družin v najem …
IVAN JURKOVIČ: JE MEDONOSNA ALI SAMOTARKA?
Konec avgusta 2008 so mi domačini v Kostelu ob Kolpi pokazali čebele, ki so me zelo presenetile. Živijo na pobočju sadovnjaka. Pravijo, da že več let, vendar jih lani niso opazili. Čebele so zelo živahne, kot bi letele iz srednje močne čebelje družine. Zanimivo je, da imajo poleg skupnega izletišča še veliko majhnih luknjic s premerom velikosti čebel. Luknjice so razporejene na razdalji skoraj 1 m. Ker je vse preraščeno s travo, so komaj vidne. Proti večjemu izletišču na tej površini je izletavalo večje število čebel, ob 19. uri pa jih ni bilo več opaziti. Ko sem pihal v luknjice, je bilo slišati šumenje, nobena pa ni prišla iz gnezda …
MIRO CETINA: IZKUŠNJE TERENSKEGA SVETOVALCA
Na območju ČD Postojna že 34 let čebelarim s 30 do 40 čebeljimi družinami, svoje čebele pa tudi prevažam na druga pasišča. V zadnjih dveh letih skupaj s kolegom g. Zvonetom Konstantinovičem opravljam delo terenskega svetovalca v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu. V naše društvo, katerega predsednik sem že tretji mandat, je zdaj vključenih 86 članov in med njimi se jih je 37 odločilo, da sprejmejo nasvete terenskega svetovalca, za sodelovanje v sistemu SMGO pa se jih je odločilo 27 …
MARKO BORKO: MEDENA LETINA SKOZI OČI POKLICNEGA ČEBELARJA G. JANKA PISLAKA
Vsak čebelar si želi, da bi bila prihodnja medena letina še boljša od prejšnje in da bi pridelal še več medu. Ker nas je zanimalo, kako medeno letino 2010 ocenjuje izkušeni poklicni čebelar g. Janko Pislak, smo mu postavili nekaj vprašanj …
JANEZ DREMELJ: VZREJNA SEZONA V OČEH VZREJEVALCA ČEBELJIH MATIC
To vzrejno leto je bilo za vzrejevalca zelo pestro. Na začetku vzrejne sezone, tj. maja, so bile vremenske razmere zelo slabe. Zato vzrejevalec ob še tako kakovostno opravljenem delu ni mogel doseči želenega rezultata, saj je bilo v plemenilnikih tudi manj kot 50 odstotkov matic, ki so zalegale (veliko matic se niti ni vrnilo z oprašitve) …
MARKO BORKO: DR. ROBERT BRUS: STO GRMOVNIH VRST NA SLOVENSKEM
V knjigi Sto Grmovnih vrst na Slovenskem so predstavljene najpomembnejše ali najlepše domače in pri nas gojene tuje grmovne vrste. Opazujemo jih na gozdnem robu in v omejkih, sadimo jih po vrtovih in živih mejah, občudujemo njihovo lepoto po parkih, mestnih zelenicah in arboretumih, posedamo v njihovi senci na terasah – in vendar o grmih vemo zelo malo. Naše zanimanje za rastline je pogosteje usmerjeno na drevesa in šele, ko spustimo pogled, spoznamo, da nam grmi lahko pričarajo enako lepe motive, da močno oblikujejo naše okolje in da v naravi opravljajo enako pomembno ekološko vlogo kot drevesa …
VLADIMIR FAJDIGA: ČEBELARJEVA OPRAVILA V DECEMBRU
Koledarsko leto se izteka in z njim naše druženje v reviji Slovenski čebelar. Pred menoj je še zadnji članek, v katerem bi veljalo povzeti napisano. Dosedanji avtorji so v decembrski številki povečini razmišljali o trženju, izobraževanju, načrtovanju prihodnje sezone, pripravah nanjo, popravilu čebelarskega inventarja … Moje zadnje razmišljanje, v želji da bo drugačno, pa mi povzroča največ preglavic …
MAG. IVO PLANINC, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA DECEMBER
Vsaka čebelja družina lahko v katerem koli obdobju leta brez večjih posledic prenaša določeno število varoj. Če pa to število preseže določeno mejo oziroma t. i. prag škodljivosti, se škodljiv vpliv varoj vse bolj stopnjuje. Vsekakor je težko natančno določiti, kdaj je prag škodljivosti prekoračen, saj obstajajo razlike tako med posameznimi družinami kot tudi med podnebnimi razmerami na različnih območjih. Znano pa je, da se prag škodljivosti v zadnjih letih znižuje …
FRANC PREZELJ: STROKOVNO POTOVANJE V SRBIJO IN BOSNO
V četrtek, 14. oktobra 2010, je iz Lukovice proti Srbiji odpeljal avtobus, v katerem so bili vodstveni in operativni delavci ČZS ter nekaj drugih čebelarjev. Prvi delovni sestanek smo imeli pri čebelarjih v Šabcu, in sicer pri potomcih zelo znane družine Radosava Veselinovića, katere čebelarska tradicija je stara več kot 200 let …
FRANC ŠIVIC: MED ANGLEŠKIMI ČEBELARJI
»Nacionalna razstava medu« (National Honey Show) je brez dvoma največja in najbolj tradicionalna prireditev angleških čebelarjev, saj je bila v Weybridgeu pri Londonu leta 2009 že 78. po vrsti. Poleg domačinov so se je udeležili tudi čebelarji iz ZDA, nekaterih evropskih držav ter celo iz Avstralije in Nove Zelandije …
ZASLUŽNI PROF. DR. ANDREJ ŠALEHAR: »AUS UNTERKRAIN« (IZ DOLENJSKE) – BIENEN-ZEITUNG (1857)
Zapisi o zgodovini kranjske čebele, še posebej slovenski, pogosto omenjajo objavo članka »Aus Unterkrain« (Iz Dolenjske) iz leta 1857, ker je kranjska čebela v njem podrobno opisana in neposredno poimenovana. Le redkokdaj pa je pri tem omenjeno, da je avtor poslal uredniku v presojo tudi nekaj primerkov naših čebel. To je temeljna objava o kranjski čebeli, saj označuje začetek njenega pohoda v svet ter začetek poti do njene uveljavitve in priznanja z vpisom v sistematiko medonosnih čebel …
TANJA MAGDIČ: PRODAJA MEDENIH PIJAČ
Ali kot čebelar pavšalist lahko prodajam medene pijače (medeni liker, medico) in ali se moram registrirati na MKGP? …
ANTON ZOR: RUMENA »KRANJICA«
Leta 2003, ko je bil v Ljubljani kongres Apimondie, je bila na obisku pri mojem čebelnjaku skupina nemških čebelarjev. Pogovarjali smo se o tehnologiji čebelarjenja in o težavah, ki nas pestijo, med drugim tudi o mešanju čebeljih ras. Čebelar, ki ga ni več med nami, je pri pregledu mojih čebel takrat takoj opazil in izjavil: »V Sloveniji nimate več prave kranjske sivke. Imate že mešanico med italijanko in sivko.« Seveda se je potem razvila debata, saj takrat nisem bil prepričan, da govori resnico …
Šalje se...