Izašao je iz štampe časopis "Slovenski čebelar" za april.
Evo i sadržaja broja:
UVODNIK
Boštjan Noč
OHRANIMO ĆEBELE
140-LETNICA
Franc Šivic: 140 let slovenske čebelarske organizacije
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Miljenko Sabolić: Možnost zatiranja varoj z omejevanjem zalege
prof. dr. Janko Božič: Pesni in trsni sladkor ter ostanki pesticidov
mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek: Kumafos v satnicah in HMF v pogačah
prof. dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek: Mnenje o prisotnosti hidroksimetilfurfurala v krmi
Franc Šivic in Vlado Auguštin: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Brane Kozinc: Zakaj, kako in kdaj menjam matice?
Damijan Križaj: Preprosto obvladovanje rojenja
APITERAPIJA
Franc Šivic: Blagodejen zrak iz čebeljih panjev
S KNJIŽNE POLICE
Milena Pivec: Gregor Pivec: Filip Terč, začetnik moderne apiterapije
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Franc Podrižnik: Čebelarjeva opravila v aprilu
VETERINARSKI NASVETI
mag. Vida Lešnik, dr. vet. med.: Čebelje družine v aprilu
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Tina Dular: Preizkusne tablice na čebelarskih vozilih za prevoze čebel na pašo niso dovoljene
ODMEVI
OBLETNICE
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
FRANC ŠIVIC: 140 LET SLOVENSKE ČEBELARSKE ORGANIZACIJE
V veliko čast mi je, da lahko ob tako visokem jubileju, kot je 140. obletnica rojstva naše čebelarske organizacije, spregovorim nekaj besed o njenem nastanku, njeni rasti skozi desetletja in njeni zdajšnji prepoznavnosti ter ugledu ne samo doma, ampak tudi zunaj meja naše domovine …
MILJENKO SABOLIĆ: MOŽNOST ZATIRANJA VAROJ Z OMEJEVANJEM ZALEGE
V tem prispevku bom prikazal še eno možnost zatiranja varoj, ki je v teoriji že dolgo znana, a je v praksi doslej nismo veliko uporabljali. To je metoda omejevanja zalege. Že ime samo nam pove, da je osrednji ukrep zmanjševanje površine zalege, s čimer vplivamo na razmnoževanje varoj …
PROF. DR. JANKO BOŽIČ: PESNI IN TRSNI SLADKOR TER OSTANKI PESTICIDOV
Med čebelarji je dokaj pogosto razmišljanje o možnosti zastrupitev čebel z ostanki pesticidov, ki bi po predelavi sladkorne pese ali sladkornega trsa morda lahko ostali v sladkorju. Pogosto tudi ni povsem jasno, ali lahko pričakujemo različne ostanke, ne samo pesticide, v kristalnem sladkorju in kako je to odvisno od rastlinskega izvora …
MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK IN NATAŠA LILEK: KUMAFOS V SATNICAH IN HMF V POGAČAH
Znano je, da se kumafos topi v vosku, ostaja v njem in se ob večkratni uporabi v njem tudi kopiči. Pri predelavi satja v satnice ga visoke temperature ne uničijo, zato ga vsebujejo tudi satnice, iz njih pa se lahko prenese v novo zgrajeno satje in naprej v med …
Komisija UO ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano je glede na članke dr. Maje Smodiš Škerl Čebelji fitnes-vplivi krmljenja na čebelje družine (Slovenski čebelar, 1, 2, 3/2013) podala pobudo tudi za interne analize vsebnosti HMF v pogačah, ki se pojavljajo na našem tržišču. Analize smo opravili na 16 vzorcih pogač, petih različnih proizvajalcev …
PROF. DR. VLASTA JENČIČ IN DR. METKA PISLAK OCEPEK: MNENJE O PRISOTNOSTI HIDROKSIMETILFURFURALA V KRMI
Spojina hidroksimetilfurfural (HMF) je organska snov, ki nastane v medu in sladkornih sirupih pri visokih temperaturah in pri dolgotrajnem ali nepravilnem skladiščenju ter je tudi ena od indikatorjev ponarejanja medu. Po Pravilniku o medu je v medu najvišja dovoljena količina 40 mg/kg, za sladkorne sirupe in druge sladkorje za prehrano čebel pa (še) ni pravilnika …
FRANC ŠIVIC IN VLADO AUGUŠTIN: NOVICE IZ SVETA
GRČIJA – Raziskovalci iz Grčije in Francije so v sodelovanju z znanim proizvajalcem zdravil za čebele Vita Europe odkrili, da je v ugrizu čebel anestetik, s katerim te začasno paralizirajo manjše žuželke, na primer varoje ali ličinke voščene vešče …
ZDA – Iz Kalifornije poročajo o pomanjkanju medonosnih čebel za opraševanje nasadov mandljev. Za kakovostno opraševanje 2,5 hektarja mandljev sta potrebni dve čebelji družini. Ker nasadi mandljev v Kaliforniji obsegajo več kot 320.000 hektarjev, potrebujejo za opraševanje kar 1.600.000 čebeljih družin …
NEMČIJA – Leta 2011 so raziskovalci Univerzitetne klinike Giessen v nemški zvezni deželi Hessen poslali čebelarjem v Nemčiji, Avstriji, Švici in Luksemburgu vprašalnik, na podlagi katerega so želeli izvedeti, koliko pikov klopov so zaznali pri svojem delu s čebelami in koliko jih je zbolelo za boreliozo. Na anketo je odgovorilo 732 vprašanih. In kakšen je bil rezultat …
BRANE KOZINC: ZAKAJ, KAKO IN KDAJ MENJAM MATICE?
To je vprašanje, ki pogosto muči tako čebelarje začetnike kot tudi bolj izkušene čebelarje. Veliko je teorij, nasvetov in priporočil. No, sam jih ne bom prodajal kot najboljše, morda pa bodo komu v pomoč pri odločitvi …
DAMIJAN KRIŽAJ: PREPROSTO OBVLADOVANJE ROJENJA
Ali se kdaj vprašamo, koliko ur našega dela in vloženega denarja odleti z vsakim rojem? Če bi se to spraševali in če bi to izračunali, bi verjetno naredili vse, da bi roji ostali pri nas, mar ne? Zelo preprost način obvladovanja rojev je menda znan že veliko let, a ga številni čebelarji ne poznamo ali pa si ga ne upamo preizkusiti …
FRANC ŠIVIC: BLAGODEJEN ZRAK IZ ČEBELJIH PANJEV
Ivan Podobnik iz vasi Čeplez nad Cerknim je bil v svojem življenju najprej poklicni voznik, potem pa uspešen zasebni mesar. Po upokojitvi se je začel ukvarjati s čebelami, ki so ga sicer vedno privlačile, a sta mu oba poklica jemala preveč prostega časa, da bi se lahko resno lotil čebelarjenja. Nedavno je na svojem zemljišču, ki obsega dva hektarja, postavil vzoren čebelnjak z več kot 20 panji, nedaleč stran pa še lepo leseno hišico, v kateri sta dve apikomori …
MILENA PIVEC: GREGOR PIVEC: FILIP TERČ, ZAČETNIK MODERNE APITERAPIJE
Dr. Filipa Terča, zdravnika češkega rodu, je življenjska pot zanesla v Maribor, ki je ob prelomu stoletij veljalo za provincialno nemško mesto. Svoje slovanske korenine je dobro povezovalo z nemškim okoljem, v katerega se je priženil in v katerem je zaradi svoje izobrazbe in poklica deloval dr. Filip Terč. Mariborčanom je ostal v spominu kot soustanovitelj tamkajšnje Posojilnice, čebelar, učitelj, zdravnik in kot utemeljitelj apiterapije …
FRANC PODRIŽNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V APRILU
April velja za najbolj muhast pomladni mesec, v katerem si občasno podata roke zima in poletje. Zapoznela zmrzal lahko zapečati usodo prehitro razživete vegetacije. Če je narava milostna, se kmalu razcveti divja češnja, v gozdovih na srednjih legah ji sledi borovnica, gozdna podrast je v polnem razcvetu, na obrežjih rek in mokrišč pa cvetijo vrbe. To je nekakšen uvod v začetek razcvetanja rastlinstva sredi tega meseca, ko cvetovi regrata porumenijo travnike, sadovnjaki pa oživijo v barvah svojih cvetov …
MAG. VIDA LEŠNIK, DR. VET. MED.: ČEBELJE DRUŽINE V APRILU
Aprila je vreme po navadi zelo muhasto, zato tudi velikokrat rečemo, da je človek kot aprilsko vreme.V tem mesecu zacvetijo travniki in sadno drevje. Ob hladnem, muhastem in deževnem vremenu moramo poskrbeti za naše čebelje družine.Vsak topel dan moramo izrabiti za preverjanje zalog hrane in za to, da matici omogočimo prostor za zaleganje. Vsaka čebelja družina mora imeti za svoj razvoj v panju tri dele medu in en del cvetnega prahu; če temu ni tako, moramo za to poskrbeti čebelarji …
TINA DULAR: PREIZKUSNE TABLICE NA ČEBELARSKIH VOZILIH ZA PREVOZE ČEBEL NA PAŠO NISO DOVOLJENE
Ali za prevoz čebel na pašo lahko uporabim neregistriran prevozni čebelnjak, tako da nanj namestim preizkusne tablice …
Šalje se...