SPOS logo
  • Bulgarian
  • Croatian
  • English
  • French
  • German
  • Hungarian
  • Macedonian
  • Romanian
  • Russian
  • Serbian
  • Slovenian
  • Spanish

SPOS
Savez pčelarskih organizacija Srbije

SPOS Ul. Dr Agostina Neta 30 A, 11070 Novi Beograd [email protected] 011/61-28-071 060/444-0-121 060/444-0-124 060/444-0-287

IZAŠAO DVOBROJ ČASOPISA „SLOVENSKI ČEBELAR“ ZA JUL I AVGUST



Datum objavljivanja vesti:
Broj pregleda: 1.806

Izašao je iz štampe dvobroj slovenačkog pčelarskog časopisa "Slovenski čebelar" za jul i avgust.

Sadržaj pogledajte ovde:

 

 

UVODNIK

Janez Potočnik

OHRANIMO ČEBELE

IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Vlado Auguštin: Krmljenje čebeljih družin ali zakaj se tehtnica ne sme zniževati

Marko Borko: Kako bodo čebelarji poleti krmili in oskrbeli čebele?

Prof. dr. Aleš Gregorc: Vzreja plemenskih čebeljih matic v letu 2012

Janez Dremelj: Pomen kranjske sivke in vzreja čebeljih matic v Sloveniji

Štefan Virjent: V Kamniških Alpah deluje najstarejša plemenilna postaja v Sloveniji

Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Razprava o biologiji čebelje družine

Milan Meglič: Kakovost medu (I. del)

Franc Šivic: Novice iz sveta

DELO ČEBELARJA PO MESECIH

Brane Borštnik: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu

VETERINARSKI NASVETI

Alenka Jurić, dr. vet. med.: Julija in avgusta je treba največjo pozornost nameniti zaščiti zdravja čebel

ODMEVI

OBLETNICE

DOGODKI IN OBVESTILA

OBVESTILA ČZS

MALI OGLASI

V SPOMIN

OSMRTNICE

IZ VSEBINE

VLADO AUGUŠTIN: KRMLJENJE ČEBELJIH DRUŽIN ALI ZAKAJ SE TEHTNICA NE SME ZNIŽEVATI

Konec julija je čebelja paša skoraj na celotnem območju Slovenije končana. Večina medovitega rastlinja je iz bujne rasti in cvetenja prešla v umirjeno zorenje, zadnje travniške cvetlice pa je pobrala košnja. Zdaj je čebele nujno krmiti, saj v naravi nimajo dovolj hrane niti za normalen razvoj niti za pripravo na zimsko obdobje. Prav tako moramo upoštevati biološko lastnost naše kranjice, po kateri se julija z vsako generacijo rojevajo vse bolj dolgožive čebele delavke. Te morajo imeti od 5 do 10 oz. največ 15 % svoje teže energetskega tkiva, da lahko preživijo zimo in uspešno začnejo spomladanski razvoj, to pa lahko dosežejo le ob zadostnih zalogah hrane (cvetnega prahu in primernega medu) …

MARKO BORKO: KAKO BODO ČEBELARJI POLETI KRMILI IN OSKRBELI ČEBELE?

Nekaterim čebelarjem iz vseh koncev Slovenije smo zastavili enaka vprašanja o oskrbi čebel v poletnem brezpašnem obdobju in pripravi na zimo. Vprašali smo jih: 1. Kdaj boste začeli krmiti vaše čebele? 2. S čim boste krmili vaše čebele? 3. Kakšno dinamiko krmljenja boste uporabili (količina, časovni razpon krmljenja)? 4. Ali boste poleg krmljenja še kako drugače oskrbeli čebele …

PROF. DR. ALEŠ GREGORC: VZREJA PLEMENSKIH ČEBELJIH MATIC V LETU 2012

Rejski program za kranjsko čebelo in strokovne naloge v okviru teh dejavnosti so ključni okvir za selekcijo in vzrejo čebeljih matic. V tem letu je dovoljenje za vzrejo in prodajo plemenskega materiala pridobilo 24 vzrejališč, v katerih vzrejajo gospodarske plemenske matice, v vzrejališču »Plemenilna postaja Rog-Ponikve« pa vzrejajo rodovniške čebelje matice …

JANEZ DREMELJ: POMEN KRANJSKE SIVKE IN VZREJA ČEBELJIH MATIC V SLOVENIJI

Naša kranjska sivka je zelo mirna čebela, prilagojena našemu podnebju in okolju. Te njene lastnosti zanimajo tudi čebelarje drugod po Evropi in svetu. Zato se povpraševanje po kranjski sivki povečuje, in to tako po maticah kot tudi po čebeljih družinah. Znano je, da so čebelarstva v tujini občutno večja kot pri nas, zato povprašujejo tudi po večjih količinah matic oz. čebeljih družin …

ŠTEFAN VIRJENT: V KAMNIŠKIH ALPAH DELUJE NAJSTAREJŠA PLEMENILNA POSTAJA V SLOVENIJI

Pred davnimi osemdesetimi leti je prof. Josip Verbič, takratni predsednik ČD v Ljubljani, ustanovil prvo plemenilno postajo na Slovenskem. Postaja deluje na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Zaradi naravnih in geografskih danosti so razmere za vzrejo in plemenitev najboljših čebeljih matic kranjske sivke na postaji tako rekoč idealne …

MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: RAZPRAVA O BIOLOGIJI ČEBELJE DRUŽINE

četrtek, 12. aprila 2012, je v Mariboru potekala strokovna razprava o biologiji čebele in panjskem sistemu. V razpravi so sodelovali prof. dr. Janko Božič, univ. dipl. biol., g. Franc Prezelj, g. Janez Brvar, g. Zoran Zidarič in g. Stane Sajovec …

MILAN MEGLIČ: KAKOVOST MEDU (I. DEL)

Med proizvajajo čebele. Te žuželke nabirajo surovino v naravi, jo obogatijo in ji odvzamejo odvečno vodo. Ko je med zrel, ga po navadi pokrijejo z voščenim pokrovcem. Med, ki ga proizvedejo čebele, je dokončen proizvod tako rekoč prvinske kakovosti. Med v satju je gotov proizvod, njegove kakovosti pa ne more izboljšati ne čebelar ne trgovec. Medu ni treba niti pasterizirati niti konzervirati, kljub temu pa je njegova neoporečnost dolgotrajna …

FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA

Nemčija – Zaradi zimskih izgub in velikega povpraševanja Nemčija vsako leto iz južnih dežel Evrope, predvsem iz Italije, in celo z Nove Zelandije uvozi več deset tisoč paketnih čebel …

Poljska – V tej državi zdaj čebelari 50.000 čebelarjev, ki imajo skupaj 1,200.000 čebeljih družin. Glede na to so povprečno na kvadratnem kilometru poljskega ozemlja štirje naseljeni panji, torej skoraj štirikrat manj kot v Sloveniji …

ZDA – Tudi v Združenih državah Amerike ugotavljajo, da je zaradi vedno večjega števila antibiotikov, proti katerim so bakterije odporne, vse težavneje zdraviti različne rane. Antibiotik vankomicin je za zdaj še učinkovit, vendar je le vprašanje časa, kdaj bo odpovedal tudi ta. Zato je med znanstveniki vedno več zanimanja za raziskave antibiotičnih lastnosti nekaterih vrst ameriškega medu …

BRANE BORŠTNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V JULIJU IN AVGUSTU

Letošnja čebelarska sezona je bila do pisanja tega prispevka zelo slaba. Žal so točili le v nekaterih krajih Slovenije in še to manj od povprečja. Vsaj delno je naš trud pri delu s čebelami povrnil samo cvetni prah, seveda pri tistih čebelarjih, ki ga redno smukajo. V upanju, da se bodo naša pričakovanja glede medenja vendarle uresničila, bom tudi tokratna opravila skušal prikazati po optimističnem scenariju. Čebelarji vemo, da nam tarnanje ne pomaga in da ob izgubi čebel ali izpadu medenja ne bomo dobili nobene pomoči, kot to velja za druge kmetijske panoge …

ALENKA JURIĆ, DR. VET. MED.: JULIJA IN AVGUSTA JE TREBA NAJVEČJO POZORNOST NAMENITI ZAŠČITI ZDRAVJA ČEBEL

V prvem polletju tega leta naravne razmere niso bile naklonjene uspešnemu čebelarjenju. Številne bolezni čebel, ki jih klinično lahko ugotovimo poleti ali pozneje, so posredno ali neposredno povezane z navzočnostjo varoj v družinah. Večina čebelarjev v Sloveniji se je letos znašla pred zahtevno nalogo, namreč, kako ob neugodnih naravnih danostih ter pomanjkanju kakovostnega cvetnega prahu in nektarja iz družin z različnimi apitehničnimi ukrepi učinkovito odstraniti zadostno število varoj …

MORATE BITI ULOGOVANI DA BISTE VIDELI KOMENTARE