Izašao je iz štampe februarski broj časopisa "Slovenski čebelar".
Evo i sadržaja broja:
UVODNIK
Boštjan Noč
OHRANIMO ČEBELE
SLOVENSKI MED
APIMONDIJA 2013
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Vlado Auguštin: Uporaba plastične folije pri izzimitvi čebel v LR-panjih
Dr. Urška Jamnikar Ciglenečki, dr. Ivan Toplak, dr. vet. med. in prof. dr. Aleš Gregorc: Virus kronične paralize čebel (CBPV) in njegov vpliv na smrtnost čebel delavk
Mateja Soklič, dr. vet. med.: Nosema – kako okužba pravzaprav vpliva na čebeljo družino?
Franc Šivic: Novice iz sveta
DELO ČEBELARJA
Andreja Smrdelj: Panjski sistemi
ZDRAVJE ČEBEL
Alenka Jurič, dr. vet. med.: Ukrepi za zaščito zdravja čebel v februarju
SONARAVNO ČEBELARJENJE
Miro Cetina: Moj pogled na ekološko čebelarjenje
OBLETNICE
ODMEVI
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
V SPOMIN
IZ VSEBINE
VLADO AUGUŠTIN: UPORABA PLASTIČNE FOLIJE PRI IZZIMITVI ČEBEL V LR-PANJIH
Izzimitev je najbolj kritično obdobje v življenju čebel, saj čebelja družina tedaj iz stanja relativnega mirovanja prehaja v stanje velike aktivnosti. Ko se začne dan podaljševati, pri temperaturi v zimski gruči od 34–35 °C, začne matica zalegati. Čebele se prebujajo, saj se v panju z novo zalego začenja živahnejše življenje. Do tedaj se zimska gruča premika naprej in nazaj za hrano ali se po potrebi, ko se temperatura nekoliko dvigne, preseli na sosednje sate s hrano. Ko se v panju pojavi prva zalega, je položaj čebelje gruče odvisen od položaja zalege, tako da ob morebitnih nizkih temperaturah lahko pobira samo hrano, ki je neposredno nad zalego …
DR. URŠKA JAMNIKAR CIGLENEČKI, DR. IVAN TOPLAK, DR. VET. MED. IN PROF. DR. ALEŠ GREGORC: VIRUS KRONIČNE PARALIZE ČEBEL (CBPV) IN NJEGOV VPLIV NA SMRTNOST ČEBEL DELAVK
Kronična paraliza čebel, ki jo povzroča virus CBPV, je virusna bolezen čebel delavk, ki se pojavlja z jasno opisanimi znaki, ti pa se lahko izrazijo na dva načina. Prva oblika paralize vključuje značilno tresenje s krili in telesom, čebele ne morejo več leteti, zato se plazijo po tleh. To obliko bolezni velikokrat zamenjujejo z zastrupitvijo, saj so klinični znaki podobni tistim pri zastrupitvi čebel. Za drugo obliko bolezni obstaja več poimenovanj, npr. črne roparice, male črnke, sindrom črnih brezdlačnih čebel …
MATEJA SOKLIČ, DR. VET. MED.: NOSEMA – KAKO OKUŽBA PRAVZAPRAV VPLIVA NA ČEBELJO DRUŽINO?
Ljudje se vsak dan srečujemo s številnimi povzročitelji bolezni (virusi, bakterijami, glivami …). O tem, ali se bo bolezen pri posamezniku razvila oziroma kako huda bo, poleg patogenosti odločata tudi količina povzročitelja, s katerim pride v stik (zato je pomembna higiena), in imunski odziv organizma. Na tega lahko neugodno vplivata prehrana, ki ne vsebuje pravih količin vseh potrebnih hranil, in stres, ki ga povzročajo negativni dejavniki iz okolja (neugodna temperatura, vlaga, škodljive snovi). Podobno je s čebelami, in čeprav gre za popolnoma različna organizma, je temeljni princip enak …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
NEMČIJA – Čebelja bera v gozdovih je bila lani povprečna. Kljub temu da je bila mana na smreki in jelki obilna, pa čebelarji medu niso mogli v celoti iztočiti, ker je kristaliziral že v satju. Dobra je bila samo paša na jesenski vresi v severnih delih Nemčije …
ITALIJA – V tej državi, zlasti v južnih in osrednjih delih, kjer so zime mile, matice pogosto zalegajo vse leto, zato je zatiranje varoj tam oteženo. Že nekaj let skušajo čebelarji rešiti problem tako, da matico za 26 dni zaprejo v posebno kletko ali na manjši del sata, in ko se izvali vsa zalega, družino zdravijo …
KITAJSKA – Ameriški čebelar William Blomstedt je v želji, da bi čim več izvedel o kitajskem čebelarjenju, več tednov potoval po tej velikanski azijski državi. V provinci Sečuan je obiskal tudi okraj Maoksian, ki je znan po tem, da tam zaradi pomanjkanja čebel jablane oprašujejo ljudje. Kako to poteka, smo lahko videli v švicarskem filmu »Več kakor med« …
ANDREJA SMRDELJ: PANJSKI SISTEMI
AŽ-panjev, ki jih je leta 1911 po Žnidaršičevem modelu izdelal moj praded, skoraj ni več. Notranje mere (višina 58 cm, globina 55 cm in širina 34 cm) 9-satnega panja so zdaj podobne meram 10-satnega panja. Nekdaj je bila torej razdalja med satniki (36,5 mm) nekoliko večja, kot je zdaj (35 mm). Dimenzije satnikov so ohranjene še dandanes, le da na nekaterih ni zgornjega polkroglastega žleba, ki ga čebele prav na samem robu pripenjajo na strop ali rešetko …
ALENKA JURIČ, DR. VET. MED.: UKREPI ZA ZAŠČITO ZDRAVJA ČEBEL V FEBRUARJU
Februarja je lahko zunaj še zelo mrzlo, zato kakršno koli pretirano poseganje v čebelje družine ni priporočljivo. Čebele so stisnjene v gručo in iz panjev izletijo samo ob toplejšem vremenu. Čebelar naj mirno postori najnujnejša opravila, in sicer …
MIRO CETINA: MOJ POGLED NA EKOLOŠKO ČEBELARJENJE
Sem ekološki čebelar s certifikatom. Na območju
Podgore, to je severozahodnega dela občine Postojna, ekološko čebelarim s 70 do 80 čebeljimi družinami, od teh je 35 do 39 mojih. Čebelariti sem začel leta 1976 in najprej sem čebelaril po klasičnih metodah, o katerih me je poučil stric Jože Simsič iz Studenega pri Postojni. V obdobju brez varoj je bilo po mojem mnenju čebelarjenje manj zahtevno in tudi uspešnejše, kot je zdaj. Po pojavu varoj je namreč delo s čebelami zahtevalo uporabo veliko več kemičnih sredstev, ki so škodljiva tako za čebele kot tudi za ljudi, kakor smo jih uporabljali do tedaj. Ker postanejo varoje po nekajkratni uporabi določenega »zdravila« oz. kemičnega sredstva nanj odporne, niti uporaba tega ne zagotavlja obstanka čebeljih družin; posledica tega je vsakoletno umiranje čebeljih družin …
Šalje se...