Izašao je iz štampe časopis "Slovenski čebelar" za septembar.
Evo sadržaja broja:
TANJA MAGDIČ: KAKOVOST ALI CENA?
Ker skrb za zdravje in varstvo okolja dandanes postajata vse pomembnejša, so porabniki zaradi številnih afer, povezanih z odkritjem različnih škodljivih snovi v hrani, vse bolj nezaupljivi in previdni pri nakupih živil za prehrano. To se kaže predvsem v vse večjem povpraševanju po ekološko pridelanih živilih in živilih, vključenih v višje kakovostne sheme. Mateja Verhovec Kajtner je leta 2003 v svoji raziskavi ugotovila, da slovenski porabniki pri nakupu živilskih izdelkov na splošno najbolj upoštevajo njihovo kakovost in okus …
DR. PETER KOZMUS: PROBLEMATIKA ČEBELARSTVA V EVROPSKI UNIJI
O stanju čebelarstva po Sloveniji imamo na razpolago več podatkov kot o stanju drugod po svetu. Ti k nam prihajajo občasno, zato tudi težko ocenjujemo, ali je stanje v čebelarstvu v Sloveniji primerljivo z drugimi državami ali ne. V prispevku podajam nekatere informacije s tega področja, ki so jih države članice Evropske unije (EU) objavile v različnih prispevkih oz. so jih prek različnih poti posredovale mednarodnim organizacijam …
MAG. ŽIVAN VESELIČ, MAG. ROK PISEK IN JURE JUSTINEK: O NOVEM KATASTRU ČEBELJE PAŠE
Kataster čebelje paše določa hektarsko površino posamezne medovite rastline oziroma njen relativni delež v skupnem rastlinskem sestavu določenega pasišča, na tej podlagi pa tudi zmogljivost pasišča za pridobivanje medu na določeni rastlinski vrsti. Ta zmogljivost je v katastru izražena s številom čebeljih družin, ki jih je ob cvetenju oziroma medenju določene medovite rastline mogoče razporediti na hektarju pasišča. Pred kratkim je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na svoji spletni strani objavilo nov Kataster čebelje paše, ki bo podlaga za izdelavo novih pašnih redov …
FRANC ŠIVIC IN TONE ŽAKELJ: NOVICE IZ SVETA
NEMČIJA – Skupina znanstvenikov z različnih inštitutov je raziskovala, kolikšen je vpliv divje živečih opraševalcev na donose kulturnih rastlin. Doslej so menili, da je dober ali slab pridelek odvisen od navzočnosti medonosnih čebel med cvetenjem rastlin, zanemarjali pa so vlogo preostalih opraševalcev, kot so samotarske čebele, čmrlji in druge žuželke …
NOVA ZELANDIJA – Na Novo Zelandijo so medonosne čebele pripeljali iz Evrope v zadnji tretjini 19. stoletja. Prej so tam živele le čebele samotarke. Kmalu so zaznali, da je tamkajšnji poznopoletni med lahko za človeka strupen: zaužitje najprej povzroči trebušno slabost, nato vznemirjenost in končno napade, podobne božjastnim (epilepsiji) …
ITALIJA – Čebelar Claudio Marzona iz okolice Tolmezza je svoj propolis poslal v laboratorijsko analizo. Čeprav za zatiranje varoj uporablja naravna sredstva, kot sta timol in oksalna kislina, so v propolisovi tinkturi našli tudi sintetične akaricide, med njimi kumafos in metabolite amitraza …
NEMČIJA – Tako kot so nekateri ljudje občutljivi na cvetni prah, postaja vedno več prebivalcev Nemčije in verjetno tudi drugih evropskih držav alergičnih na propolis. Prof. dr. Karsten Münstedt z univerzitetne klinike Gießen ugotavlja, da čebelarji glede tega niso nikakršne izjeme …
MILAN ŠKRLJ: IZDELAVA VLOŽKA ZA PREVERJANJE ŠTEVILA VAROJ V PANJU
Ugotovil sem, da različne oblike testnih vložkov za ugotavljanje števila varoj v panju ne ustrezajo mojemu načinu dela. Predvsem so nerodne pri vstavljanju v panj, poleg tega pa so tudi nezanesljive pri pregledovanju oziroma ugotavljanju števila varoj. Štetje skozi mrežo namreč ni dovolj natančno, če podlago izvlečemo, pa obstaja možnost, da drobir in varoje postrgamo in raztresemo. Ta problem sem odpravil z izdelavo vložka …
MILAN MEGLIČ: VLADO PUŠNIK: ČEBELARSKI PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE
Novi priročnik po vsebini ponuja veliko informacij ne samo tistim, ki se pripravljajo na čebelarjenje z eno ali nekaj čebeljimi družinami, ampak tudi tistim, ki čebele gojijo že več let. Vsebino priročnika popestrijo skice in lepe fotografije. V njem je najti tudi nekaj koristnih naslovov ter seznam uporabljene in priporočene literature …
FRANC PODRIŽNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V SEPTEMBRU
Julij in avgust sta za nami. Sicer počitniška meseca za čebelarje nista povsem takšna, kajti čebele ne poznajo koledarja niti rednih letnih dopustov, saj jih vodijo naravne zakonitosti. Narava se umirja, večja vročina je mimo. Dnevi se krajšajo, lahko pa so še prijetno topli. Narava zdaj čebelam ponuja več kot v vročem julijsko-avgustovskem obdobju. Dovolj je predvsem cvetnega prahu, medičine in mane pa je le še za posladek. Ponudbo obogati bližnja njiva, posejana z ajdo, s sončnicami, facelijo ali z drugimi medovitimi poljščinami …
ANITA VRANIČAR NOVAK, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA SEPTEMBER
Jesen je pred vrati. V začetku septembra je treba čebele dokončno nakrmiti za zimsko zalogo hrane. Tako bomo za predelavo sladkorne raztopine izrabili še kratkoživeče poletne čebele. Satje, ki vsebuje kristaliziran manov med, je treba odstraniti iz panjev …
Šalje se...