Upravo je izašao iz štampe dvobroj časopisa "Slovenski čebelar" za jul i avgust.
Evo sadržaja broja:
VLADO AUGUŠTIN: PREPREČEVANJE ČEBELJEGA ROPA
Vsak čebelar bi moral vedeti, kaj povzroči rop, kdaj se pojavlja, kako nastane, kako ga prepoznamo in kako ugotovimo, katera čebelja družina ropa, prav tako pa tudi, kako ga preprečimo in nato uredimo stanje v čebelnjaku. V tem prispevku je predstavljena tehnična rešitev za preprečevanje čebeljega ropa …
MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: POROČILO O REZULTATIH INTERNE KONTROLE MEDU V LETU 2012
Tudi leta 2012 je na podlagi Uredbe o izvajanjuPrograma ukrepov na področju čebelarstva V RS v letih 2011–2013 (Ur. l. RS, 4/11) in razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje potekala interna kontrola medu. Kontrolo kakovosti medu je izvajal Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), kontrolo ostankov sredstev za zatiranje varoj v medu pa inštitut za ekološke raziskave ERICo iz Velenja. Posebnost programa je bila, da je čebelar lahko oddal v analizo samo en vzorec, vzorce pa so zbirali po statističnih regijah v takem obsegu, kot je bilo določeno v Operativnem programu interne kontrole in ocenjevanja medu v letu 2012. V interno kontrolo medu je bilo vključenih 228 vzorcev iz vse Slovenije …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
ITALIJA – Italijanski čebelarji so zaskrbljeni zaradi vse večje škode, ki jo na domačih kostanjih povzroča kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu) …
NEMČIJA – Od februarja letos je v Nemčiji za zatiranje varoj prepovedano uporabljati 85-odstotno mravljinčno kislino. Raziskave v šestih čebelarskih inštitutih so pokazale, da v učinkovitosti delovanja tako rekoč ni nobene razlike med 85-odstotno in 60-odstotno mravljinčno kislino …
ITALIJA – Na oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano univerze v Torinu so 27. maja letos odkrili prvi primerek azijskega sršena z latinskim imenom Vespa velutina. Našli so ga nedaleč stran od francosko-italijanske meje v pokrajini Savona …
BARBARA PUČKO: GSM TELEMETRIJA ČEBELNJAKA – ČEBELARSKA TEHTNICA
Letos predstavljamo novo čebelarsko tehtnico, ki je že prodrla na tržišče in je nepogrešljiva predvsem pri večjih čebelarjih prevaževalcih. Skupaj s prijateljem elektrotehnične in računalniške strokejo je razvil čebelar Danilo Bedek iz Moščancev, ki čebelari že 20 let in je lastnik približno 300 čebeljih družin. Znanje in izkušnje so pripomogle k nastanku tehtnice, ki je pravzaprav potujoči računalnik, saj združuje veliko več funkcij kot zgolj tehtanje …
FRANC PODRIŽNIK: ČEBELARJEVA OPRAVILA V JULIJU IN AVGUSTU
Junij je za nami in počasi se bližamo koncu čebelarskega leta. Začenja se najbolj neugodno obdobje čebelarjenja v letu. Visoke temperature in topli vetrovi sušijo tla. Pretok sokov v rastlinah pojenja. Večina rastlin je do zdaj že izrabila svojo priložnost za obstoj in nadaljevanje vrste. Oprašeni cvetovi so se razvili v plodove in v teh neugodnih razmerah le redke rastlinske vrste še vztrajajo pri cvetoči ponudbi. Pokošenaje večina travnikov, ti pa se zaradi pomanjkanja jutranjih ros spremenijo v osušene rjave planjave. Iz tal dobesedno puhti, na preizkušnji so tudi manjši potočki in močvirja, ki so do zdaj svoji okolici vlivali upanje. V takšnih razmerah se v nižinah pogosto končuje zadnja paša na kostanju …
MARTINA ŠKOF, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA JULIJ IN AVGUST
Letos je naše čebelje družine obremenilo nestanovitno spomladansko vreme. Upajmo, da se nam ne bo izneverila tudi poletna paša. Ker zdravstveno stanje čebeljih družin še zdaleč ni odvisno samo od tega, kakšna zdravila boste vstavljali v panje, naj vas opozorim, na kaj morate biti pozorni v poletnih mesecih …
ALENKA JURIĆ, DR. VET. MED.: POVZETEK OPERATIVNEGA PROGRAMA ZATIRANJA VAROJ ZA LETO 2013
Od leta 2008 v Sloveniji izvajamo usklajen program zatiranja varoj pri čebelah. Operativni program zatiranja varoj za leto 2013 (OPV) smo pripravili veterinarji s področja zdravstvenega varstva čebel NVI VF v sodelovanju z MKO, Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na podlagi Uredbe oizvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2011–2013 (Ur. l. RS, št. 4/2011 in 40/11), izvajamo pa ga skupaj s čebelarji ter v sodelovanju s ČZS, JSSČ in drugimi strokovnimi institucijami. Program za leto 2013 smo nadgradili, tako da smo zatiranju varoj in izobraževanju čebelarjev dodali še vsebinski sklop raziskav, saj smo za učinkovito zatiranje varoj želeli pridobiti čim več praktično uporabnih rezultatov …
MAKS MEDVED: MOJE IZKUŠNJE S SETVIJO FACELIJE
Čebelarim sredi Dravskega polja, torej na območju intenzivnega kmetijstva. To je velika obremenitev tako zaradi možnosti zastrupitve – na srečo tega še nisem doživel – kot tudi zaradi precej ozkega izbora čebelje paše. Zaradi tega me je kot možnost za izboljšanje čebelje paše vedno vznemirjala setev facelije. Med drugimi dejavnostmi se ukvarjam tudi s kmetijstvom, zato imam tudi osnovno znanje o tej stroki. Lastništvo zemlje mi omogoča, da lahko preizkušam tudi sejanje facelije …
FRANC ŠIVIC: PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM ŽE AJDA ZORI…
Živo se še spominjam zgodnjih otroških let, ki sem jih s sovrstniki preživljal na ljubljanskem polju okoli Stožic, med njivami z belo in rožnato cvetočo ajdo. Leta 1958 sem kot mlad čebelar začetnik prvič in zadnjič v življenju točil sortni ajdov med. Potem je začela ajda hitro izginjati z naših polj in dandanes se namesto nje pojavljajo druge poljščine, zlasti koruza in strniščni krmni dosevki …
FRANC GROŠELJ: AJDA – ZA ČEBELARJE POZABLJENA, A POMEMBNA RASTLINA!
Starejši se ajde še dobro spominjamo, saj je v poznem poletju obarvala naša polja v rožnatobeli barvi. Nanjo so se »lepile« čebele in nabrale okusen ajdov med ali vsaj svojo zimsko zalogo. Čebele so se s tem z izjemno živalnostjo dobro pripravile na zimo. Starejši čebelarji pravijo, da se je takrat dalo čebelariti. Zakaj sem zapisal »takrat«? Preprosto zato, ker je zdaj zelo malo naših polj zasejanih z ajdo, čebelarji pa si pri zazimljenju čebel pomagamo s sladkorjem in sladkornimi sirupi – vsaj pri sirupih pa se je to izkazalo za dvomljivo …
ZASLUŽNI PROF. DR. ANDREJ ŠALEHAR: POVZETKI IN SKLEPI SIMPOZIJA O JURIJU JONKEJU
V prostorih Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici je 22. marca 2013 potekal simpozij z naslovom »Jurij Jonke (1777–1864), črmošnjiški župnik in kranjski čebelar«. Med 30 udeleženci so bili tudi avstrijski veleposlanik g. Clemens Koja, predstavnik nemškega veleposlaništva g. Erwin Metz ter dekan in prodekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Potočnik in prof. dr. Mihael Jožef Toman …
Šalje se...