Izašao je iz štampe novembarski broj časopisa "Slovenski čebelar".
UVODNIK
Anton Tomec
OHRANIMO ČEBELE
Boštjan Noč: Si upamo na glas povedati: »Jejmo slovensko hrano!«
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Mag. Dejan Židan: Slovenija vodi izvorno rodovniško knjigo za kranjsko čebelo
Lidija Senič: Z okrogle mize o ohranjanju in izrabi gozdov za čebelje paše
Vlado Auguštin: Ničelna toleranca za GSO
Franc Šivic, dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., mag. Aleš Rodman: Novice iz sveta
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Igor Tauses: Dvigalo na škripec za nakladni panj
Jožef Novak: Inovacija za sublimiranje oksalne kisline
Vlado Auguštin: Zimski škodljivci čebel
Anton Sušl: Terensko svetovanje na Primorskem
Alojz Rupnik: Moje izkušnje z Apiguardom
S KNJIŽNE POLICE
Prof. dr. Janko Božič: Pavel Zdešar et al.: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, 2. del
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Miha Štular: Čebelarjeva opravila v novembru
VETERINARSKI NASVETI
Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za november
ČEBELARSKI POTOPIS
Franc Šivic: Apimondia 2011 v Argentini
MLADI ČEBELARJI
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
V SPOMIN
OSMRTNICE
IZ VSEBINE
MAG. DEJAN ŽIDAN: SLOVENIJA VODI IZVORNO RODOVNIŠKO KNJIGO ZA KRANJSKO ČEBELO
Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 12. septembra 2011 Evropski komisiji posredovalo informacijo, da Republika Slovenija kot izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica) vodi izvorno rodovniško knjigo za kranjsko čebelo …
LIDIJA SENIČ: Z OKROGLE MIZE O OHRANJANJU IN IZRABI GOZDOV ZA ČEBELJE PAŠE
ČZS, JSSČ je v okviru 49. sejma AGRA v Gornji Radgoni 20. avgusta 2011 pripravila okroglo mizo z naslovom »Ohranjanje in izraba gozdov za čebelje paše«. Na njej so sodelovali g. Maksimilijan Mohorič, čebelar, gozdar in lovec ter nekdanji sekretar na MKGP, g. David Kadunc, MKGP, g. Vlado Auguštin, ČZS, JSSČ, mag. Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije, g. Jure Justinek, ONS ter mag. Janez Polanc, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Gozdno medenje je pomembna čebelja paša, vloga gozdov pa postaja iz leta v leto večja še posebej zato, ker uporaba FFS na kmetijskih površinah negativno vpliva na čebele. Udeleženci okrogle mize so govorili o tem, ali dovolj dobro izrabljamo gozdne paše in kako ohranjamo delež medovitih drevesnih vrst. V Sloveniji velika gozdnatost in pestrost drevesnih vrst v gozdovih omogočata pestro manino in nektarno čebeljo pašo, čebele v gozdovih nabirajo tudi cvetni prah in druge snovi …
VLADO AUGUŠTIN: NIČELNA TOLERANCA ZA GSO
Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij in živali. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. Gensko spremenjen organizem (GSO) je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen, da bi ta pridobil neko lastnost drugega organizma. GSO dandanes uporabljamo predvsem v živilski in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu …
FRANC ŠIVIC, DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL, DR. VET. MED., MAG. ALEŠ RODMAN: NOVICE IZ SVETA
BELGIJA – Etienne Bruneau, predsednik francosko govorečih belgijskih čebelarjev, v reviji Abbeilles & Cie poroča o težavah, ki jih je čebelarjem v Belgiji in na Nizozemskem povzročil invertni sirup, s katerim so krmili svoje čebele. Pomrlo je veliko število čebeljih družin …
NEMČIJA – V zadnjem letu smo priča občutnim podražitvam sladkorja v svetu, to pa seveda vpliva tudi na ekonomiko čebelarjenja. Vzroki za podražitve so …
ITALIJA – Kot sem že poročal v prejšnji številki našega glasila, se je italijanska nevladna organizacija U.C.E.P.E., ki že tretje leto vodi kampanjo »Rešimo čebele« in ki vsako leto enemu od zaslužnih italijanskih čebelarjev ali znanstvenikov podeli priznanje »Vitez čebelje matice«, odločila, da bo letos ta naslov podelila dvema kandidatoma, msgr. prof. dr. Francu Frilliju z videmske univerze in predsedniku ČZS Boštjanu Noču …
NEMČIJA – Imidakloprid in klotianidin sta aktivni snovi z visoko insekticidno učinkovitostjo, uporabljajo pa ju tudi za zaščito semena različnih poljščin. V raziskavi so spremljali koncentracije neonikotinoidnih insekticidov v kapljicah, ki se zaradi gutacije ali solzenja pojavljajo na prvih listih poljščin …
HRVAŠKA – V naši soseščini, in sicer v Zagrebu in Osijeku na Hrvaškem, so od 6. do 9. oktobra potekali »Dnevi medu Hrvaške«. Sobotna prireditev v Osijeku je bila posvečena osrednjemu dogodku, to je 130- letnici izhajanja čebelarskega časopisa »Hrvatska pčela« …
IGOR TAUSES: DVIGALO NA ŠKRIPEC ZA NAKLADNI PANJ
Kot vsi, ki čebelarijo v nakladnih
panjih, sem se tudi sam spopadal s problemom dvigovanja naklad, saj so te pri GJ-panju izjemno težke in velike. Ker v literaturi na tem področju nisem zasledil primerne rešitve, sem se začel ukvarjati s tem, kako bi izdelal dvigalo, s katerim bi si olajšal delo z nakladami. Po več poskusih in različicah sem po približno enem letu skonstruiral tako dvigalo za nakladne panje, ki mi omogoča delo z nakladami, ne da bi mi jih bilo treba dvigovati …
JOŽEF NOVAK: INOVACIJA ZA SUBLIMIRANJE OKSALNE KISLINE
Sem čebelar z 39 čebeljimi družinami in čebelarim že 40 let. Po izobrazbi sem gradbeni delovodja. V svojem prostem času se posvečam razvijanju različnih pripomočkov in inovacij v čebelarstvu. Nazadnje sem razvil napravo za sublimiranje oksalne kisline …
VLADO AUGUŠTIN: ZIMSKI ŠKODLJIVCI ČEBEL
Poleg slabega ali nevednega čebelarja poznamo še številne druge sovražnike in škodljivce, ki čebelam strežejo po življenju ali prežijo na njihove sladke zaklade. Ti so nevarni tudi pozimi, ko mora biti v čebelnjaku in njegovi okolici popoln mir, da lahko čebele dobro prezimijo …
ANTON SUŠL: TERENSKO SVETOVANJE NA PRIMORSKEM
ČD Ajdovščina, katerega član sem tudi sam, je po številu članov eno izmed največjih društev v Sloveniji. Vanj je vključenih 143 čebelarjev, ki čebelarijo s 3150 panji. Sam čebelarim z 80 panji na območju zgornje Branice in Vipave. Sem terenski svetovalec in pokuševalec medu v zgornji Vipavski dolini …
ALOJZ RUPNIK: MOJE IZKUŠNJE Z APIGUARDOM
K pisanju tega članka so me spodbudili različni komentarji čebelarjev o letošnjih ukrepih pri zatiranju varoj, predvsem v zvezi z uporabo Apiguarda. Ker sem na svojem stojišču zbral kar precej podatkov, bom v nadaljevanju prikazal spremljanje odpada s številkami, in sicer od spomladanskega in poletnega naravnega odpada do odpada po uporabi apiguarda ter po uporabi oksalne kisline. Rezultati zbujajo kar precej skrbi in bojim se, da bo do pomladi praznih kar nekaj panjev …
PROF. DR. JANKO BOŽIČ: PAVEL ZDEŠAR ET AL.: SLOVENSKO ČEBELARSTVO V TRETJE TISOČLETJE, 2. DEL
Za mano je burna sobota. Prebral sem nekaj ključnih poglavij knjige Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, preostale pa preletel, da bi dobil vtis o vsebini drugega dela knjige našega novega čebelarskega učbenika. V prvem delu knjige je bilo kljub velikemu napredku znanosti težko podati neke revolucionarne ideje. Vrsta novih teoretičnih znanj pravzaprav ni veliko prispevala k dojemanju čebelje družine, kot smo jo poznali pred nekaj več kot desetletjem. Toda v čebelarski tehnologiji ni bilo zapisanega veliko novega. Po navadi je bil obseg del premajhen, ključni pisci pa še preveč obremenjeni z ustaljeno prakso večine čebelarjev …
MIHA ŠTULAR: ČEBELARJEVA OPRAVILA V NOVEMBRU
Pred nami je zimsko obdobje oziroma čas, v katerem čebelja družina počiva, čebelar pa trdo dela. Začenja se namreč sezona prodaje čebeljih pridelkov. Brez dvoma je pridelovanje lažje od prodaje. O čebeljih pridelkih, ki jih ponujamo, vedno govorimo le najboljše. V pogovoru s kupci izražajmo svojo osebno predanost čebelam in čebelarskemu delu. Tako bo tudi naša prodaja uspešnejša …
ANITA VRANIČAR NOVAK, DR. VET. MED.: VETERINARSKI NASVETI ZA NOVEMBER
Novembra se v čebeljih družinah poležejo še zadnje zimske čebele. Sicer pa se čas prenehanja zaleganja matic zelo razlikuje od pokrajine do pokrajine. Zimsko zatiranje varoj opravimo tedaj, ko v družinah ni več pokrite zalege. Raztopino oksalne kisline ali perizina po veterinarskih navodilih kapamo po ulicah, pri nakladnih panjih pa je vstavljanje sredstva lažje …
FRANC ŠIVIC: APIMONDIA 2011 V ARGENTINI
Letošnji svetovni čebelarski kongres je potekal od 21. do 25. septembra v kongresnem centru La Rural v argentinskem glavnem mestu Buenos Aires. Ko sva s soprogo Silvano odhajala iz Slovenije, se je od naju poslavljala vroča in sončna jesen, v Argentini pa naju je pričakala sicer tudi sončna, a nekoliko hladnejša pomlad. Kongresi mednarodne čebelarske organizacije Apimondia, ki šteje že več kot sto članic, so na vsaki dve leti. Prejšnji je bil leta 2009 v Franciji, naslednji pa bo leta 2013 v Ukrajini …
Šalje se...